Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov

Vizija ničelnih emisij 2050

Čas branja: 5 min
01.07.2019  09:36
Vizija ničelnih emisij 2050

Obveščaj me o novih člankih:  

Poraba električne energije se bo v EU do leta 2050 podvojila, več kot 80 odstotkov energije bo iz obnovljivih virov, je na posvetu o dolgoročni podnebni strategiji za Slovenijo napovedal Fabien Ramos iz evropske komisije. Skladno z vizijo ničelnih emisij bo treba porabo energije do leta 2050 zmanjšati za polovico v primerjavi z letom 2005, pri tem pa bo odločilna energetska prenova stavb, ki jo je treba pospešiti, je nadaljeval Ramos in dodal še dve napovedi: izdelavo hranilnikov brezogljične energije in zmanjšanje energetske uvozne odvisnosti.

Kako do Evropske unije ničelnih emisij?

Pri razvoju mobilnosti lahko pričakujemo cenejše, bolj učinkovite in trajnostne baterije, povezan in učinkovitejši mobilnostni sistem in mobilnostne inovacije za urbana območja ter pametna mesta. Industrija bo okrepila konurenčnost, učinkovito rabo virov in delovanje po načelih krožnega gospodarstva, izzivi so zmanjševanje izpustov iz proizvodnje in dolgoročne naložbe. Med pomembnimi gradniki je tudi omrežna infrastruktura, ki bo povezana in pametna. Med drugim lahko pričakujemo tudi vodikove plinovode. Izpusti se bodo zmanjševali tudi v kmetijstvu, ob tem pa bo treba zagotoviti dovolj hrane in krme. V energetsko intenzivnih panogah bodo lahko zagotovili neto ničelne emisije z zajemanjem in hranjenjem ogljika.

Naložbe v evropski energetski sistem znašajo dva odstotka BDP, treba pa jih bo povečati na 2,8 odstotka. Posodobitev evropskega gospodarstva bi pripomogla k rasti BDP do dva odstotka. Če bi omogočili rast BDP brez rasti emisij, bi zmanjšali odvisnost od uvoza energentov in izboljšali javno zdravje. Pomembni pa so še drugi učinki: zmanjšanje škode, ki jo povzročajo podnebne spremembe, znižanje stroškov prilagajanja, oblikovanje zelenih delovnih mest in drugo.

Vendar pa bodo izzivi v nekaterih sektorjih gospodarstva in družbe veliki, nikogar ne smemo zanemariti, pravijo v evropski komisiji. Zato bosta pomembni politika zaposlovanja in kohezivna politika, ključna pa bosta usposabljanje prebivalstva in pridobivanje novih veščin. Prehod v neto ničemisijsko družbo bo uspešen, če ga bodo prebivalci sprejeli kot koristnega. Pomembne so namreč tudi osebne odločitve glede življenjskega sloga, ljudje pa jih bodo sprejemali, če bodo prinesle višjo kakovost življenja.

Boljše prostorsko načrtovanje lahko spodbudi prenovo stavb, izboljšanje življenjskih razmer in skrajša potovalni čas. Javna infrastruktura pa mora biti pripravljena na izjemne vremenske dogodke. EU ne more izvajati takšne strategije ločeno od drugih delov sveta, zato bo pomembna tudi podnebna diplomacija. Trgovinska politika mora spodbujati nove tehnologije in pošten dostop do trga, pogoji za to pa so odrti trgi in multilateralizem. EU se mora pripraviti na geopolitične spremembe, je še zatrdil Fabien Ramos.

Do leta 2050 ničemisijski tudi New York

Guverner zvezne države New York Andrew Cuomo in člani obeh domov newyorškega parlamenta so se prejšnji teden dogovorili o podnebnem zakonu Climate Leadership and Community Protection Act. Zakon predvideva neto ničelne emisije ogljika do leta 2050, vmesni cilj pa je 40-odstotno zmanjšanje izpustov do leta 2030 v primerjavi z letom 1990.

Neto ničelne emisije bodo dosegli po dveh poteh: emisije bodo zmanjšali za 85 odstotkov, 15-odstotno zmanjšanje izpustov pa bodo nadomestili z ogljičnimi izravnavami, na primer s pogozdovanjem, obnavljanjem mokrišč ali z zajemi ogljika.

Izravnave so rezervirane za izpuste, ki jih z današnjo tehnologijo ni mogoče povsem odpraviti, na primer v industriji cementa. Takšne proizvodne naprave bodo pregledali vsaka štiri leta in zagotavljali, da uporabljajo najboljšo razpoložljivo tehnologijo oziroma tako imenovani BAT. Operaterji takšnih naprav bodo morali pridobiti ogljično izravnavo v krogu 40 kilometrov okoli naprave in tako zagotoviti koristi lokalni skupnosti.

Kaj pa zmanjšanje preostalih 85 odstotkov izpustov?

Veliko izzivov bo v energetskem sektorju. Do leta 2030 bodo morale energetske družbe zagotoviti 70 odstotkov elektrike iz obnovljivih virov, do leta 2040 pa vso elektriko – pozor – iz brezogljičnih virov. Zdaj proizvedejo 60 odstotkov električne energije iz ničemisijskih virov, predvsem iz hidro- in jedrskih elektrarn. Vetrnih in sončnih elektrarn nimajo veliko, načrtujejo pa, da bodo leta 2025 imeli za šest tisoč megavatov sončnih elektrarn in devet tisoč megavatov vetrnih elektrarn na morju.

Najtežji del naloge je transport, kjer deset milijonov avtov, tovornjakov in avtobusov ustvari tretjino newyorških izpustov. Težko bo predvsem zato, ker namerava Trump odpraviti zdaj veljavne ostre zahteve glede emisijske učinkovitosti vozil in preprečiti zveznim državam, da bi postavile svoje, zahtevnejše standarde.

Stavbe povzročijo približno četrtino izpustov, za ogrevanje večinoma uporabljajo zemeljski plin ali kurilno olje. Spremembe bi stale okoli 3,5 milijarde evrov. Energetsko učinkovitost nameravajo izboljšati za 23 odstotkov. Življenje prav vsakega Newyorčana se bo spremenilo, je za New York Times napovedal senator New Yorka Todd Kaminsky. Zakon pa tudi nalaga, da morajo prizadete skupnosti dobiti najmanj 35 odstotkov programa za uvedbo čiste energije. Metodologijo bodo še izdelali.

Organizacijsko se bodo zmanjšanja izpustov lotili tako, da bodo ustanovili 22-članski svet za podnebno akcijo, ki bo pripravil načrt zmanjšanja emisij in predloge ukrepov. Zmanjševanje izpustov bo moralo biti realno, preverljivo in pravično porazdeljeno. Med drugim pa bodo morali minimizirati tudi škodo, ki bo nastala drugje v primeru selitve povzročiteljev izpustov iz zvezne države New York. V teh dneh pričakujejo še podpis guvernerja in zakon bo formalno sprejet. New York se bo tako pridružil zveznim državam, ki so sprejele zaveze za čisto energijo: Havaji, Maine, Oregon, Washington, Kolorado, Nova Mehika, Kalifornija in New Jersey. V vseh so na oblasti demokrati.

Newyorški načrt je podnebno ambicioznejši od kalifornijskega, kjer načrtujejo ničemisijsko proizvodnjo elektrike do leta 2045, s posebnim guvernerjevim ukazom pa so razširili načrt tudi na transport. V New Yorku se bodo namreč dotaknili vseh področij gospodarstva in tako sestavili enega podnebno najbolj ambicioznih ciljev na svetu; če jim bo uspelo, bodo ustvarili ničemisijsko ekonomijo, je zapisal New York Times. Časnik je prinesel tudi kritike: »Newyorčani bodo plačali zelo veliko za elektriko.« V poslovnih združenjih so označili zakon za nepraktičen in potencialno katastrofalen za podjetja. Izziv je strah zbujajoč, saj so v New Yorku v obdobju 1990–2015 izpuste manjšali za vsega osem odstotkov.

Gospodarska uspešnost povsem združljiva z okoljsko trajnostjo

Sedanja pot je recept za ekonomsko katastrofo, je v svojem poročilu zapisal Philip Alston, posebni poročevalec Združenih narodov za revščino in človekove pravice. Vendar pa je po njegovem mnenju gospodarska uspešnost povsem združljiva z okoljsko trajnostjo, treba pa je ločiti emisije iz fosilnih goriv od ekonomske uspešnosti in zmanjševanja revščine. Za subvencije fosilnim gorivom namenjajo po vsem svetu vsako leto okoli 4.500 milijard evrov oziroma 6,3 odstotka globalnega BDP, največji povzročitelj podnebnih sprememb pa so fosilna industrija oziroma podjetja, ki se ukvarjajo s fosilnimi gorivi. Leta 2015 so ustvarila 91 odstotkov industrijskih izpustov toplogrednih plinov oziroma 70 odstotkov vseh izpustov, ki jih je povzročil človek.

Kljub takšnim ugotovitvam fosilna industrija ni spremenila svojih poslovnih modelov. Nasprotno. V API so lobirali, da ZDA niso ratificirale kjotskega podnebnega protokola. Sodelovali so pri oblikovanju globalnega komunikacijskega načrta za prepričevanje javnosti o pomembnih negotovostih v podnebni znanosti in za zaviranje podnebnih aktivnosti. Po nekaterih podatkih je fosilna industrija v ZDA porabila v letih od 2000 do 2016 za lobiranje pri podnebni zakonodaji 370 milijonov dolarjev.

V številnih državah sprejemajo kratkovidne in napačne ukrepe, je nadaljeval Alston. Donald Trump je »aktivno utišal obupane podnebne znanstvenike«. Kitajska se trudi končati svojo odvisnost od premoga, hkrati pa izvaža premogovne elektrarne in ne sprejme ukrepov za omejitev izpustov metana doma. Brazilski predsednik Bolsonaro pa je obljubil, da bo oslabil okoljevarstvene ustanove in odprl amazonske pragozdove za rudarjenje.

Podnebne spremembe pa grozijo, da bodo izničile 50 let napredka pri izboljšanju zdravstvja ljudi in zmanjševanju revščine. Tudi če bodo podnebni cilji doseženi, bodo desetine milijonov ljudi obubožale, kar bo krepilo razseljevanje in lakoto. Do leta 2030 bi lahko podnebne spremembe pahnile v revščino prek 120 milijonov ljudi, najhujše posledice pa bodo utrpele najbolj revne države.