Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih

Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Čas branja: 5 min
01.07.2019  09:25
Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil
Foto: Chris Ratcliffe/Bloomberg

Facebook se je odločil za vstop na trg kriptovalut in predstavil svojo libro, ki naj bi v javnost prišla v prvi polovici leta 2020. Gre za poskus prodora onkraj družbenih omrežij in iskanje novega trga na področju spletnega poslovanja. Libra naj bi omogočala enostavne nakupe in pošiljanje denarja z izredno nizkimi stroški za uporabnika. David Marcus, nekdanji vodilni mož PayPala, ki zdaj vodi Facebookovo hčerinsko podjetje Calibra, ki bo bedelo nad digitalnim shranjevanjem libre, izmenjevanjem in kupovanjem izdelkov oziroma storitev ter ponujalo denarnico za ta namen calibro, je dejal, da lahko libra ustvari »bolj inkluziven in odprt finančni ekosistem«, kot je zdajšnji.

Calibra bo povezana tudi s Facebookovima platformama WhatsApp in Messenger, ki imata vsaka poldrugo milijardo uporabnikov. S tem naj bi pošiljanje denarja postalo enako preprosto kot pošiljanje sporočila. Sama storitev sicer ni huda novost – to že omogočajo mnoge družbe, ki so tudi na slovenskem trgu (nemška banka N26, slovensko finančnotehnološko podjetje mBills, pa tudi nekatere banke), podobno novost pa s skupnim projektom Flik snujejo tudi slovenske banke.

Calibra naj bi prav tako skrbela za zasebnost posameznikov, saj naj bi preprečevala zbiranje podatkov s Facebookovega profila posameznika, kar pomeni, da oglaševalci ne bodo imeli dostopa do vaše prave identitete. Tako bodo vse transakcije potekale pod psevdonimom, Facebook pa naj ne bi imel dostopa do teh podatkov.

Kako deluje libra

Najprej bo Libra Association, ki je neprofitna organizacija s sedežem v Švici, »skovala« valuto in jo razdelila med pooblaščene prodajalce, kdo konkretno bodo to, še ni jasno. Nato si bo lahko vsak posameznik prenesel digitalno denarnico v obliki mobilne aplikacije Calibra, za katero ne bo potreben Facebookov račun, in v tej aplikaciji bo nato mogoče kupiti libre prek pooblaščenih prodajalcev. Ko bo posameznik kupil to kriptovaluto, bo lahko za storitve plačeval prek spleta. Tako bo lahko posameznik z libro plačal za storitev, kot je naročnina za Spotify ali vožnja z Uberjem. Obe podjetji sta med 28 ustanovitelji konzorcija Libra Association. Nato podjetje prek posrednika zamenja kriptovaluto za evre, dolarje ali katero drugo valuto, posrednik pa nato proda valuto nazaj v konzorcij.

Tudi v ozadju se bo dogajalo veliko stvari. Vsakič, ko bo nekdo kupil libro, bo ta denar položen na bančni račun, tako da bo za vsak evro ali dolar ustvarjeno enako število liber, kar pomeni, da bo v obtoku vedno celotna vrednost. Ta struktura pomeni, da bodo, vsaj v teoriji, lahko »skovali« neskončno mnogo liber, drugače od bitcoina, ki ima zgornjo mejo pri 21 milijonih.

Facebook kot razlog za začetek tega projekta navaja, da 1,7 milijarde odraslih nima osebnega bančnega računa, kar pomeni velikansko število ljudi, ki bi lahko za plačevanje namesto bančnih računov uporabljali preprosto mobilno aplikacijo. Prav tako si želijo, da bi libra omogočala pošiljanje kriptovalut po vsem svetu, a bo verjetno kar nekaj držav izvzetih, predvsem tistih, kjer je delovanje družbenih omrežij omejeno, kot sta Kitajska in Iran.

Pri Facebooku so želeli spremeniti način, kako ljudje kupujemo izdelke in storitve, in s tem tudi znižati stroške, ki so pogosti pri transakcijah z bančnimi karticami. Na drugi strani Facebook ne slovi kot podjetje, ki je najbolj skrbno glede zasebnosti uporabnikov. Prav njihova oglaševalska moč pogosto narekuje, kaj se kupuje oziroma prodaja.

Bo libra zares stabilna valuta?

Glavna prednost, ki jo ima Facebook, je gotovo veliko uporabnikov. Facebook obljublja, da bo njihova valuta stabilna tudi skozi daljše obdobje. Druge kriptovalute, kot sta bitcoin in ethereum, pogosto doživljajo velike cenovne vzpone in upade. A ker Facebook posluje s sedmimi milijoni oglaševalcev in več kot 90 milijoni malih podjetij, mora biti valuta, če želi uspeti, stabilna.

S tako velikim deležem morebitnih uporabnikov si Facebook gotovo želi ustvariti platformo, ki bo vsaj po temeljnem namenu podobna, a izboljšana platforma, kot jo ima PayPal, ki je prav tako med vlagatelji v konzorcij. Za libro naj ne bi potrebovali bančnega računa. Obljubljajo, da bo pri odobrenih posrednikih mogoče izmenjati gotovino za kriptovaluto, podobno kot v Nemčiji komitentom ponuja spletna banka N26.

Libra bi lahko, predvsem ob predpostavki ne prevelikih nihanj vrednosti, postala hit predvsem med uporabnikih v državah z visoko inflacijo. Uporabna bi bila tako za plačevanje med posamezniki (peer to peer) kot tudi za transakcije med posamezniki in podjetji. Podobno je sicer v manjši meri uspelo bitcoinu v nekaterih državah Latinske Amerike, ko so te imele izjemno visoko inflacijo, a je bitcoin na drugi strani doživljal velika nihanja vrednosti.

Pod drobnogledom evropskih regulatorjev

Po poročanju Reutersa se je libra že znašla pod drobnogledom evropskih regulatorjev. Tako centralne banke evropskih držav že zahtevajo določene podrobnosti o delovanju valute. Britanski regulatorji so zapisali, da glede libre ni znanih dovolj informacij. Če Facebook teh informacij ne bo dal, bodo delovanje valute preprečili. Kar ne preseneča, predvsem v kontekstu preteklih prestopkov Facebooka v povezavi z neupoštevanjem pravil zasebnosti, izkoriščanja uporabniških podatkov in pomanjkljivega nadzora platforme.

Tako evropski regulatorji nakazujejo, da se vlade in centralne banke zavedajo tveganja za globalni finančni sistem, ki bi ga lahko prinesla libra. Plačilni sistem, ki ima potencialno dve milijardi in pol uporabnikov, je s poslovnega vidika razumljivo privlačen, pa vendar predstavniki večjih bank kot tudi regulatorji opozarjajo, da tako obsežen plačilni sistem zasebnega podjetja zahteva izjemne likvidnostne rezerve, kakršne težko zagotovi tudi eno največjih svetovnih podjetij. Ob likvidnostnih težavah bi libro najverjetneje morale reševati (ali jo pustiti propasti) posamične države oziroma njihove centralne banke, kar pa v že tako ne pretirano stabilen globalni finančni sistem prinaša povsem novo vrsto sistemskega tveganja. Navsezadnje se je treba vrniti zgolj dobrih deset let nazaj, v čas zadnje finančne krize, da se spomnimo, kaj se lahko zgodi, če se finančni regulatorji ne odzovejo pravočasno na finančne inovacije zasebnega sektorja.

Manjši okoljski odtis kot bitcoin

Libra naj bi, če bo sistem res vzpostavljen, imela bistveno manjši okoljski vpliv od drugih osrednjih kriptovalut, denimo od bitcoina. Energetske potrebe libre naj bi bile bolj podobne podatkovnim centrom, kar je posledica večje centraliziranosti v primerjavi s preostalimi kriptovalutami. Ustvarjanje manjšega okoljskega odtisa je vsekakor argument v prid libri, predvsem v času, ko vse več raziskav opozarja na veliko potratnost pri porabi energije kot tudi virov, potrebnih za rudarjenje bitcoina in drugih kriptovalut.

Če bo nova valuta uspešna, pa bi lahko spremenila način našega poslovanja. Na drugi strani so tudi možnosti za neuspeh. In ob slabi varnosti – Facebook je v preteklosti že imel težave s hrambo osebnih podatkov –, se bo verjetno moral izkazati kot skrbnejše podjetje, da mu bodo ljudje zaupali tudi denar.