Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna podjetniška praksa?
Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele 5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo komunicirala s pametno infrastrukturo, urbana okolja bodo postala pametna mesta.
Kako za podjetje iztržiti čim več? Kako za podjetje iztržiti čim več? Nakupe in prodaje podjetij bodo v prihodnosti vse bolj krojili moderni mehanizmi določanja kupnine, ki so že uveljavljeni na zahodnih kapitalskih trgih, njihovo razumevanje pa je zato ključno za uspešna pogajanja in maksimiranje dosežene cene.
Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Trajnostni učinek krožnega gospodarstva kot konkurenčna prednost v očeh okoljsko ozaveščenih porabnikov
Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.

Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Čas branja: 3 min
27.03.2019  10:34  Dopolnjeno: 08.04.2019 10:43
Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna podjetniška praksa?
Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Tehnologija veriženja blokov je ena glavnih novih tehnologij, na katerih bo temeljil tako tehnološki kot gospodarski razvoj 21. stoletja. Tako ne preseneča zanos izjemnega števila podjetij na svetovnem trgu, ki v blockchainu vidijo možnost diverzifikacije ali načina vzpostavljanja konkurenčne prednosti. Blockchain namreč omogoča izločitev posrednikov, nižje stroške ter večji doseg in večje procesne hitrosti. Predvsem pa nova tehnologija prinaša možnost precej večje preglednosti in sledenja. Raziskava Gartnerja napoveduje, da bo blockchain do leta 2030 na letni ravni ustvarjal več kot tri trilijone nove dodane vrednosti. V tem času bi na tehnologiji veriženja blokov lahko temeljilo že od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kje pa smo danes, dobrih deset let pred tem?

Raziskava PwC, opravljena v letu 2018, ki zajema 600 vodstvenih delavcev, kaže, da se s tehnologijo blockchain bolj ali manj ukvarja že 84 odstotkov podjetij. Čeprav je med industrijami na prvem mestu še vedno finančni sektor, pa se je ta delež v letu 2018 v primerjavi z letom 2017 precej zmanjšal. Velik potencial blockchain prinaša še v industrijsko proizvodnjo, panoge energije, surovin in zdravstva.

Raziskava PwC je pokazala tudi geografski premik iz ZDA in Evrope proti Kitajski, ki naj bi v treh do petih letih prevzela primat razvoja blockchaina od ZDA.

V nadaljevanju navajamo nekaj področij poslovanja, kjer uporaba tehnologije veriženja blokov že ponuja povsem uporabno vrednost.

Boljša spletna varnost

Ker je bil blockchain razvit za zagotavljanje varnejših transakcij, ni presenetljivo, da postaja vodilna varnostna tehnologija. Blockchain aplikacije vlivajo uporabnikom večje zaupanje v varnost posredovanih osebnih podatkov, saj so bile razvite za izboljšanje avtentikacije uporabnikov in za omejitev dostopa do podatkov. Če decentralizirate podatke, nobena posamična lokacija ne vsebuje vseh zaupnih zapisov. Decentralizacija podatkov je še posebej pomembna v primeru kibernetskih napadov z zavrnitvijo storitve (DDoS). Pri DDoS-napadih napadalec generira veliko količino lažnega podatkovnega prometa, ki je navadno večja od pasovne širine, ki jo ima podjetje zakupljeno za dostop do interneta. S tem se ustvari ozko grlo, ki onemogoči prehod regularnega uporabniškega prometa. To povzroči nedosegljivost in s tem nedelovanje storitve prek interneta. Te napade je težko preprečiti, ker je sistem domenskih imen (DNS) le delno decentraliziran. Tehnologija blockchain lahko olajša popolno decentralizacijo DNS, zato je manj verjetno, da bodo podatki ukradeni, poškodovani ali izbrisani.

Sledljivost marketinških proračunov

Juniper Research napoveduje, da bodo oglaševalci prihodnje leto izgubili približno 19 milijard dolarjev zaradi lažnih klikov na spletne strani. Ta številka naj bi do leta 2022 dosegla 44 milijard dolarjev. Tehnologija veriženja podatkovnih blokov lahko precej zmanjša takšno škodo in zagotovi bolj gospodarno, predvsem pa učinkovito porabo oglaševalskih sredstev. Tako je mogoče načela blockchaina, ki so se razvila za preprečevanje goljufij v finančnem sektorju, uporabiti za zmanjševanje tveganja čezmernega zaračunavanja in slabega delovanja.

Blockchain pomaga tudi zakupnikom medijskega prostora, saj lahko ti ugotovijo, ali so kliki in omembe, ki jih generirajo njihove vsebine in objave na družbenih medijih, posledica dejanskih aktivnosti posameznikov ali pa gre za bote. Podjetja, ki ne uporabljajo tehnologije blockchain, bi tako lahko razpolagale z dvomljivimi podatki, ki lahko delujejo zavajajoče.

Optimiziranje finančnih operativnih postopkov

Od vseh področij gospodarstva ima tehnologija blockchain, kot že rečeno, za zdaj največji vpliv na panogo financ. Medtem ko so čezmejna bančna plačila danes še vedno na operativni ravni dokaj kompleksna, pa uporaba tehnologije veriženja podatkovnih blokov za zapis in potrjevanje transakcij precej poenostavlja takšen proces. Preprostejši proces omogoča hitrejšo izvedbo, tako so čezmejne transakcije opravljene v nekaj sekundah, in ne več v nekaj dneh. To seveda precej zniža stroške takšnih transakcij. Boljše, hitrejše in cenejše finančne transakcije so temelj razvoja novega finančnotehnološkega sektorja (fintech), kjer mala startup podjetja z omejenim kapitalom lahko resno ogrozijo prevlado velikih finančnih korporacij. Blockchain omogoča tudi hitrejši in učinkovitejši proces preverjanja identitet, kar je pomemben dejavnik pri preprečevanju pranja denarja in podobnih kaznivih dejanjih.

Kadrovanje

Nove tehnologije vstopajo tudi v kadrovske procese zaposlovanja. Blockchain pri tem omogoča hitro preverjanje kompetenc posameznikov in precej zmanjša možnost posredovanja nepravilnih informacij podjetij o nekdanjih zaposlenih. Prav tako zmanjšuje pristranskost in predsodke posameznikov glede nacionalnosti, rase ali spolnih usmeritev, kar vpliva na objektivnost in s tem učinkovitost kadrovanja. Sklenitev delovnega razmerja se lahko zabeleži s pametno pogodbo, ki vsebuje vnaprej programirano izvrševanje izplačil glede na pogodbene postavke. Poleg tega se blockchain uporablja za shranjevanje biometričnih podatkov, kar omogoča sisteme preverjanja navzočnosti na delovnem mestu in odhodov ter prihodov ter skupnega časa, preživetega na delovnem mestu.

Vse kaže, da bi lahko naslednje desetletje tehnološko pripadalo blockchainu. Kaj pa ovire? 45 odstotkov respondentov na raziskavo PwC kot največjo prepreko navaja pomanjkanje zaupanja. Novi tehnologiji bodo morali zaupati uporabniki, podjetja pa skrbi pomanjkljive možnosti standardizacije in skalabilnosti.

Posel 2030
Telekomunikacije
Telekomunikacije Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele

5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo...