Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna podjetniška praksa?
Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele 5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo komunicirala s pametno infrastrukturo, urbana okolja bodo postala pametna mesta.
Kako za podjetje iztržiti čim več? Kako za podjetje iztržiti čim več? Nakupe in prodaje podjetij bodo v prihodnosti vse bolj krojili moderni mehanizmi določanja kupnine, ki so že uveljavljeni na zahodnih kapitalskih trgih, njihovo razumevanje pa je zato ključno za uspešna pogajanja in maksimiranje dosežene cene.
Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Trajnostni učinek krožnega gospodarstva kot konkurenčna prednost v očeh okoljsko ozaveščenih porabnikov
Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.

Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe

Čas branja: 3 min
12.03.2019  10:49  Dopolnjeno: 12.03.2019 11:05
Trajnostni učinek krožnega gospodarstva kot konkurenčna prednost v očeh okoljsko ozaveščenih porabnikov
Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe
Foto: Daša Ščuka

V zadnjih letih se krožno gospodarstvo vse bolj uveljavlja kot način rešitve nekaterih najbolj žgočih izzivov trajnostnega razvoja. Krožno gospodarstvo, v katerem odpadki in onesnaževanje ne obstajajo zaradi oblikovanja in načina proizvodnje, kjer se izdelki in materiali vnovič uporabljajo, omogoča obnavljanje naravnih sistemov.

Prehod iz linearnega v krožno gospodarstvo zahteva skupna prizadevanja zainteresiranih strani z vseh družbenih področij. Podjetja lahko k prehodu v krožno gospodarstvo pripomorejo z razvijanjem kompetenc v krožnem oblikovanju za izvajanje vnovične uporabe izdelkov in recikliranja ter kot oblikovalci trendov inovativnih poslovnih modelov krožnega gospodarstva. Oblikovalci politik lahko podprejo prehod s spodbujanjem vnovične uporabe materialov in večjo produktivnostjo virov z vnovičnim premislekom o spodbudah ter z zagotavljanjem pravega niza politik in dostopa do financiranja.

Trajnostni cilji Združenih narodov

Septembra 2015 so Združeni narodi (ZN) sprejeli niz ciljev za odpravo revščine, zaščito planeta in zagotovitev blaginje v okviru nove agende trajnostnega razvoja. Da bi bili cilji trajnostnega razvoja doseženi, »morajo sodelovati vsi: vlade, zasebni sektor, civilna družba in ljudje, kot ste vi«, je zapisano na spletni strani ZN.

Ker se podjetniški svet vse bolj vključuje v trajnostni koncept družbe, sta priznavanje in poročanje o ciljih trajnostnega razvoja vse bolj priljubljeni. Študija KPMG iz februarja 2018 je pokazala, da se štiri od desetih največjih svetovnih podjetij že sklicujejo na cilje trajnostnega razvoja v poročilih podjetij.

Ne glede na velikost ali industrijo lahko vsa podjetja prispevajo k ciljem trajnostnega razvoja. Globalni dogovor Združenih narodov poziva podjetja, naj najprej poslujejo odgovorno in nato izkoristijo priložnosti za reševanje družbenih izzivov s poslovnimi inovacijami in sodelovanjem.

Mala in srednja podjetja (MSP) pogosto ne morejo pristopiti k ciljem enako kot velike korporacije ali vlade, vendar to še zdaleč ne pomeni, da ne morejo storiti ničesar. Glede na veliko vlogo malih podjetij v svetovnem gospodarstvu je nujno razumevanje pomembnosti njihovega potencialnega prispevka k napredku in ciljem trajnostnega razvoja.

Po mnenju komisije za gospodarstvo in trajnostni razvoj bi lahko trajnostni poslovni modeli odprli gospodarske priložnosti v vrednosti 12 bilijonov dolarjev in ustvarili 380 milijonov delovnih mest do leta 2030.

»Postavitev ciljev trajnostnega razvoja ali globalnih ciljev, ki so v središču svetovne gospodarske strategije, bi lahko sprožila korak spremembe v rasti in produktivnosti, pri čemer je naložbeni razcvet trajnostne infrastrukture glavni dejavnik,« je zapisano v poročilu.

Trajnostni učinek ustvarja konkurenčno prednost v očeh okoljsko ozaveščenih kupcev

Porabniki vse bolj iščejo blagovne znamke, ki prispevajo k trajnostnemu razvoju, povedo v ljubljanski Preoblikovalnici, socialnem podjetju, ki deluje po načelih krožnega gospodarstva in daje nove priložnosti zavrženim odpadnim materialom. S kombinacijo zaposlovanja ranljivih skupin in uporabo odpadnih materialov, ki jim dajejo novo uporabno vrednost, izdelujejo trajnostne produkte na podlagi preoblikovanja odpadkov z okoljsko zavednimi metodami večvrednostnega (upcycling) in manjvrednostnega (downcycling) recikliranja.

V Sloveniji je vse več organizacij in tudi posameznikov, ki se ukvarjajo s takšnimi postopki recikliranja, predvsem na področju modnih dodatkov ter manjših kosov pohištva in opreme. Preoblikovalnica združuje obe načeli, saj za izdelavo različnih izdelkov razstavljajo lesene palete, katerih deske obdelajo, zlepijo v plošče in nato iz njih izdelajo osnovo novega izdelka, ki ga nato skombinirajo s kosovnim odpadom.

Konec leta 2018 so skupaj s slovenskim okoljskim javnim skladom (Eko skladom) pripravili prvi zimski tabor vnovične uporabe (Eko Re-use camp), kjer je skupina študentk s Fakultete za dizajn v tednu dni zasnovala in naredila šest prototipov izdelkov, narejenih iz odpadnega materiala. Zimski tabor tako ponuja priložnost za aplikativno oblikovanje s ponavljanjem, viharjenje (brainstorming) o konceptih in načelih trajnostnega oblikovanja, vpogled v prototip oziroma produkt skozi teorijo in prakso ter ponuja osnovno ravnanje z ročnim in drugim mizarskim orodjem s pomočjo mentorja.

Posebno trajnostno zgodbo pa predstavlja Rifuzl, prva trgovina brez plastične embalaže v Ljubljani. Trgovino je ekipa Preoblikovalnice vzpostavila s skoraj 70 odstotki odpadnega materiala, sestavljena je namreč iz 650 kilogramov palet, leseno pohištvo pa je obdelano s tikovim oljem, kar daje ambientu občutek topline in značaj.

Tako se tudi v Sloveniji krepi trajnostna podjetniška praksa, ki spodbuja družbeno, socialno in okoljevarstveno odgovornost, ki v časih vse večje okoljske krize postajajo prevladujoče smernice globalne korporativne kulture v 21. stoletju.

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna...

Posel 2030
Telekomunikacije
Telekomunikacije Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele

5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo...