Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.
Nakupovali in plačevali bomo ... kakor bomo želeli Nakupovali in plačevali bomo ... kakor bomo želeli Na konferenci Money 20/20 konec leta v Las Vegasu smo lahko začutili utrip bančništva in plačevanja prihodnosti; svet drvi v brezgotovinsko družbo, zato nas čakajo številne spremembe – večinoma na bolje
Blockchain virtualna elektrarna in jedrska pot do nizkoogljične družbe Blockchain virtualna elektrarna in jedrska pot do nizkoogljične družbe Največja virtualna baterija na svetu lahko deloma nadomesti elektrarne na fosilna goriva, sočasno pa lahko zgolj ena tovorna ladja priskrbi dovolj elektrike za ves svet.
Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami Poslovne prevare v nabavnih postopkih podjetjem še vedno povzročijo veliko škode. Kakšne rešitve prinašajo nove tehnologije in zakaj so zaposleni še vedno ključni za preprečevanje prevar?
Slovenija na poti k avtonomni in električni mobilnosti Slovenija na poti k avtonomni in električni mobilnosti V Ljubljano prihaja omrežje za souporabo kitajskih električnih avtov, avtomobilski grozdi Avstrije, Madžarske in Slovenije pa stopajo na pot razvoja avtonomne in električne mobilnosti.

Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami

Čas branja: 4 min
07.01.2019  00:01
Poslovne prevare v nabavnih postopkih podjetjem še vedno povzročijo veliko škode. Kakšne rešitve prinašajo nove tehnologije in zakaj so zaposleni še vedno ključni za preprečevanje prevar?
Nove tehnologije za spopad s poslovnimi prevarami
Foto: simpson33

Mreža družb PwC v raziskavi Global Economic Crime and Fraud Survey za leto 2018 ugotavlja, da se število gospodarskih prevar in kriminala povečuje, saj je kar 49 odstotkov vprašanih predstavnikov podjetij odgovorilo, da so bila njihova podjetja žrtev prevar ali gospodarskega kriminala v zadnjih dveh letih, kar je precejšnja rast glede na leto 2016, ko je tako odgovorilo le 36 odstotkov vprašanih. Takšno povečanje gre pripisati tudi večji ozaveščenosti, kaj gospodarske prevare ali kriminal sploh so, in boljšemu odkrivanju zlonamernega delovanja.

Raziskava PwC je tudi pokazala, da poslovne prevare največkrat zakrivijo zaposleni v podjetjih, saj so bili po ugotovitvah raziskave v letu 2018 krivi za kar 52 odstotkov vseh poslovnih prevar, kar je občutno več kot leta 2016, ko je ta delež znašal 46 odstotkov. Največji delež teh prevar so po ugotovitvah letošnje raziskave zakrivili vodilni v podjetju, saj so bili krivi za kar 24 odstotkov vseh prevar. V letu 2016 so zakrivili le 16 odstotkov vseh prevar. Zaposleni pa niso edino tveganje podjetjem za morebitne prevare, ampak se mora biti sposobno zavarovati tudi pred zunanjimi tveganji, ki jih predstavljajo poslovni partnerji, kot so kupci, zastopniki in dobavitelji.

Prevare v nabavnih postopkih med najbolj zapletenimi

Čeprav niso najpogostejša oblika, pa so prevare v nabavnih postopkih podjetij ene izmed najbolj zapletenih, predvsem kot posledica kompleksnosti in obsežnosti celotne nabavne verige. Táko okolje posledično samo po sebi ponuja številne priložnosti za prevare. Pomembno vlogo v tem procesu imajo predvsem zaposleni, ki zaradi vpetosti in sodelovanja na obeh koncih procesa nabave in prodaje dobro poznajo pomanjkljivosti kontrolnih mehanizmov v podjetjih. To in pogosto predvsem slab nadzor in neustrezno notranje okolja v podjetjih vodi do tega, da je takšne goljufije težje zaznati in zato velikokrat dolgo ostanejo neopažene. Vzpostavitev primernega okolja v podjetju je nujna za preprečevanje prevar.

»Pri tem gre predvsem za vzpostavitev ustrezne organizacijske kulture, za kar je ključno konsistentno in ciljno usposabljanje zaposlenih. Tako vzpostavljanje ustreznega nadzora kot organizacijske kulture sta velikokrat prva na seznamu, ko se podjetja lotijo zniževanja stroškov z namenom ohranjanja konkurenčnosti na trgu. Pri tem pa se velikokrat zanemari, da posledice prevar nimajo le (nezanemarljivih) finančnih posledic – stroški odkrivanja prevar lahko močno presežejo same izgube iz prevar, ampak lahko te vodijo tudi do izgube ugleda in zaupanja kupcev ter delničarjev. Nenazadnje posledice lahko ohromijo samo poslovanje podjetja,« poudarja problematiko, ki se je podjetja še premalo zavedajo, Jure Lenič, vodja projektov v oddelku forenzičnega svetovanja v PwC Slovenija.

Kar tretjina oškodovanih podjetij zaradi prevare je utrpela med 100 tisoč in milijon dolarji škode, kaže raziskava PwC.

Večina podjetij oziroma 45 odstotkov vprašanih je odgovorilo, da so zabeležili do 100 tisoč dolarjev finančnih izgub zaradi gospodarskih prevar ali kriminala, kar pa tudi ni nezanemarljiva vrednost in bi jih bilo nujno preprečiti. Podjetja zato poskušajo nameniti vse več sredstev za preprečevanje prevar, saj je kar 42 odstotkov vprašanih v raziskavi PwC odgovorilo, da so od leta 2016 povišali denarna sredstva, namenjena odkrivanju in preprečevanju gospodarskih prevar in kriminala. Kar 44 odstotkov pa jih namerava v prihodnjih dveh letih še povečati višino sredstev za nabavo orodij za preprečevanje prevar, kot so nove tehnologije (blockchain), podatkovna analitična orodja, programi za spodbujanje žvižgačev in kontrolo vodilnih v podjetjih.

Podjetjem na voljo nove tehnologije

Zavedati se je treba, da je tehnologijo pri prevarah mogoče izkoristiti na obeh straneh, pri preprečevanju in odkrivanju prevar in pri izvajanju kriminalnih dejanj. Zaposleni v podjetjih, od vodstvenega kadra do proizvodnih delavcev, morajo zato na poslovne prevare gledati kritično in jih zaznati kot resno poslovno grožnjo, ki lahko ogrozi tudi obstoj podjetja. Poslovni subjekti imajo na voljo številne nove tehnologije, ki zaznavajo, preverjajo, analizirajo in preprečujejo morebitna zlonamerna dejanja.

Ena izmed novih tehnologij, ki ima veliko možnosti za uporabo pri preprečevanju prevar v nabavnih procesih podjetja, je tudi blockchain oziroma tehnologija veriženja podatkovnih blokov. »Blockchain pri različnih transakcijah oziroma izmenjavah blaga omogoča transparentnost in povečuje učinkovitost ter zaupanje vpletenih. V osnovi gre za kriptografsko zavarovan dnevnik transakcij, zaradi česar ga ni mogoče spreminjati ali izbrisati, ko so podatki enkrat vneseni. Poleg tega za delovanje ne potrebuje posrednika, s čimer je izločena možnost, da bi prišlo do manipulacije podatkov na škodo ene ali druge stranke v transakciji,« prednosti blockchaina poudarja Petra Prezelj, sodelavka v oddelku forenzičnega svetovanja v PwC Slovenija.

Z uporabo tehnologije veriženja blokov se podjetja izognejo tudi goram papirne dokumentacije in množici potrjevalcev in pregledovalcev, ki v tradicionalnih nabavnih procesih skrbijo za nemoteno delovanje sistema in preprečujejo morebitne zlorabe.

Tudi blockchain je lahko zlorabljen

Ne smemo pa pozabiti, da gre za novo tehnologijo, ki številna vprašanja za zdaj pušča še odprta in s tem tudi tveganja, povezana z njeno uporabo. »Tako ne smemo izločiti možnosti, da bi z uporabo blockchaina prišlo do nastanka novih vrst zlorab oziroma goljufij. Prevare namreč zakrivijo ljudje, ne sama tehnologija,« opozarja Prezljeva.

Pri preprečevanju prevar so ljudje še vedno ključni

Najučinkovitejši način preprečevanja gospodarskih prevar in kriminala je še vedno vlaganje v izobraževanje zaposlenih in vzpostavljanje kulture v podjetju z ničelno toleranco do prevar, ne le vlaganje v nove tehnologije nadzora, odkrivanja ter beleženja morebitnih zlorab. Tehnologija je le del celote, ki jo je treba vzpostaviti v boju proti poslovnim zlorabam. Prevare so namreč zapletena mešanica pogojev in človeških vzgibov, saj se na koncu človek sam odloči, da bo zakrivil prevaro. Po besedah Prezljeve in Leniča tako na zaposlenega, da zakrivi prevaro, praviloma vplivajo trije dejavniki:

Pritisk za doseganje rezultatov – zaposleni s ciljem zasledovanja uspešnosti in doseganja rezultatov ter finančnih nagrad se lahko hitro "spozabi" in v delovnem procesu ubere kakšno bližnjico ter s tem zakrivi prevaro in škoduje podjetju.

Priložnost – zaposleni, ki bo zaznal pomanjkljiv sistem, ki ponuja možnosti prevare in nezaznavanja zlorab, se bo hitreje odločil prevarati podjetje z namenom lastnega finančnega okoriščenja.

Racionalizacija – racionalizacija prevare se zgodi v glavi posameznika in je nanjo najtežje vplivati. Zaposleni prevaro lahko vidi kot povsem nedolžno in ne zazna, da bo s svojimi dejanji nekomu škodil. Lahko se čuti tudi opeharjenega, kar mu v glavi omogoča neko legitimno pravico, da zakrivi prevaro in škoduje podjetju.

Ob zavedanju, da so podjetje ljudje, je tako treba v njem vzpostaviti takšno kulturo, ki je že v osnovi nenaklonjena zlorabam in jih preprečuje. »Za takšno kulturo v podjetju je pomembno dobro počutje zaposlenih na delovnem mestu, ustrezna finančna kompenzacija, vzoren zgled vodstva v podjetju, ustrezni disciplinski postopki za prekrškarje, učinkovit nadzor, razumne zahteve po doseganju ciljev in podobno. Ustrezna kultura v podjetju s podporo novih tehnologij je edina pot za preprečitev prevar v podjetju in znotraj nabavnega procesa,« še dodaja Jure Lenič, vodja projektov v oddelku forenzičnega svetovanja v PwC Slovenija.

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih

Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Nakupovali in plačevali bomo ... kakor bomo želeli

Na konferenci Money 20/20 konec leta v Las Vegasu smo lahko začutili utrip bančništva in plačevanja prihodnosti; svet drvi v...