(Intervju) Julij Božič: Podatki so novodobna nafta (Intervju) Julij Božič: Podatki so novodobna nafta Zakaj verjetno potrebujete inovacijsko pisarno in zakaj je čas, da si znova ogledate Terminatorja?
Bo umetna inteligenca ustvarila toliko delovnih mest, kot jih bo odpravila? Bo umetna inteligenca ustvarila toliko delovnih mest, kot jih bo odpravila? Do največje izgube delovnih mest zaradi umetne inteligence bo prišlo v panogah proizvodnja in transport. Gari Kasparov bi dejal, da gre za ceno napredka. Pa vendar naj bi umetna inteligenca po napovedih PwC ustvarila vsaj toliko delovnih mest, kot jih bo odpravila.
Lahko nove tehnologije zmanjšajo tveganja kajenja? Lahko nove tehnologije zmanjšajo tveganja kajenja? Eden glavnih ciljev trajnostnega razvoja ZN na področju zdravja je zmanjšanje tveganj kajenja. Lahko tehnologija pomaga kadilcem, zmanjševanje škode pa postane glavno gonilo ustvarjanja dobička?
Zakaj veliko digitalnih transformacij ne prinaša pričakovanih rezultatov? Zakaj veliko digitalnih transformacij ne prinaša pričakovanih rezultatov? Digitalizacija prinaša prednosti novim tehnološko usmerjenim podjetjem in jemlje konkurenčno prednost linearno oziroma industrijsko usmerjenim starodobnikom
Kako mesta oskrbeti z lokalno pridelano hrano? Kako mesta oskrbeti z lokalno pridelano hrano? Da bi omogočili pridelavo lokalne hrane v urbanem okolju in zmanjšali odvisnost oskrbe s hrano od uvoza in podnebnih sprememb, je Nizozemsko podjetje splavilo plavajočo kmetijo

(Intervju) Julij Božič: Podatki so novodobna nafta

Čas branja: 6 min
03.12.2018  11:20  Dopolnjeno: 03.12.2018 11:56
Zakaj verjetno potrebujete inovacijsko pisarno in zakaj je čas, da si znova ogledate Terminatorja?
(Intervju) Julij Božič: Podatki so novodobna nafta
Foto: Blaz Verbic

Obveščaj me o novih člankih:  

Na konferenci CIO leta, ki je namenjena promociji rešitev in dosežkov slovenske panoge IKT, so letos v okviru teme »Upravljanje IT v času konjunkture in novih tehnoloških izzivov« podelili nagradi »CIO leta« in »digitalna preobrazba leta«. Slednjo je za uspešno uveljavljanje številnih digitalnih rešitev prejela družba BTC, ki se je v dobrih 60 letih iz javnih skladišč razvila v pametno, digitalno in inovativno mesto ter danes pomeni referenčni unikum, ki ga prepoznava lokalna in mednarodna javnost.

Poleg transformacije in digitalizacije že obstoječih poslovnih procesov, kjer z različnimi izboljšavami optimizirajo delovanje družbe in vpeljujejo nove digitalne rešitve, je družba dejavna tudi na številnih drugih tehnološko naprednih področjih.

O smernicah v digitalizaciji poslovanja smo se pogovarjali z Julijem Božičem, izvršnim direktorjem za inovacije in digitalizacijo poslovanja v družbi BTC.

V letošnji Gartnerjevi raziskavi je 46 odstotkov podjetij potrdilo, da so IT-storitve in konsolidacija dobaviteljev na vrhu seznama stroškovno učinkovitih pristopov. Ali to pomeni, da bo nakup strojne opreme zamenjal oblak … torej prehod iz lastništva v najem storitev?

Absolutno se strinjam. Vzdrževanje lastne IT-infrastrukture, ki ne uporablja oblačnih konceptov, je postalo v zadnjih letih predrago in predvsem ne omogoča več fleksibilnosti, ki jo v sodobnem poslovanju še kako potrebujemo. Tako danes praktično že težko najdete rešitev, ki ne deluje v oblaku oziroma zahteva postavitev lastne IT-infrastrukture. Podjetja danes namreč kombinirajo več različnih oblačnih storitev (zasebnih in javnih) in s tem ustvarjajo tako imenovane multioblačne storitve, ki jim omogočajo še večjo fleksibilnost in učinkovitost. Oblačne storitve so tako postale vsakdanjik oziroma commodity in podjetjem nikakor več ne prinašajo kakršnekoli konkurenčne prednosti, temveč so osnovna arhitektura IT-sistemov. Za konkurenčnost je danes potrebno precej več. Predvsem tukaj mislim na podatke, ki tečejo v oblačnih storitvah in pomenijo novodobno nafto.

Katere tehnologije bodo po vašem mnenju leta 2019 imele največjo vlogo? Je že čas, da umetna inteligenca prevzame doslej vodilno vlogo analitiki množičnih podatkov?

Predvsem se bodo dogajali veliki premiki v smeri obdelave podatkov prek podatkovne analitike do strojnega učenja in seveda na koncu AI (artifitial inteligence – umetna inteligenca oziroma samoučeče se računalništvo), kar bo povsem spremenilo naše dojemanje sveta in delovanje v tem svetu. Dotaknilo se bo vseh ravni poslovanja in vseh industrij. Podjetja delajo izjemne premike pri razvoju umetne inteligence, je pa to za splošno javnost še vedno tema, o kateri se ne govori dovolj oziroma še ni dovolj zanimiva. Pa bi morala biti, kajti zdaj smo na točki, ki je dejansko primerljiva z iznajdbo kolesa v Mezopotamiji v četrtem tisočletju pred našim štetjem. Če poskušam bolj nazorno povedati s primerom: znanstveniki so vzeli dva sistema umetne inteligence in jima dodelili nalogo. Prvemu, da prevede besedilo iz angleščine v kitajščino, drugemu, da ga prevede iz kitajščine v korejščino. Potem pa so sistema povezali in jima dodelili nalogo, da prevedeta besedilo iz angleščine neposredno v korejščino. In razvila sta svoj jezik, da sta se sporazumela, in prevedla besedilo kot želeno. Ključno pri tem je, da je bil jezik, s katerim sta se sporazumela, znanstvenikom nerazumljiv. Smo torej na točki, kjer damo sistemu input, dobimo output, kaj se je zgodilo v sistemu, pa človeku ni znano.

Seveda bo preteklo še nekaj časa, da bodo ti sistemi splošno uporabni, se pa neizogibno približujemo času, ko bo umetna inteligenca prevzela glavno vlogo klasični analitiki podatkov in s tem obvladovanju poslovnih procesov. Na nas pa je, da bomo zadeve pravilno nadzorovali in upravljali.

Vse glasnejše so razprave o »neto« učinku umetne inteligence in avtomatizacije na trgu dela. OECD napoveduje, da bo avtomatizacija vplivala na vsako drugo delovno mesto v Sloveniji. Katere panoge bodo v Sloveniji po vašem mnenju najbolj prizadete in katere bodo pridobile?

Mnenja o učinku umetne inteligence na trg delovne sile so različna. Nekateri pravijo, da delovnih mest ne bo manj, bodo pa seveda drugačna, podobno, kot se je dogajalo pri zadnji industrijski revoluciji, ko naj bi zaradi strojev, ki naj bi izpodrinili človeka, zelo naraslo število brezposelnih, pa se je zgodilo ravno nasprotno. Tako naj bi seveda umetna inteligenca zelo spremenila celoten gospodarski ustroj, kot ga poznamo danes, ob tem pa prinesla nove poklice, nove oblike dela. Imeli boste svojega asistenta, ki mu boste z glasovno komunikacijo narekovali svoje želje. Po drugi strani pa imamo skeptike, ki svarijo pred umetno inteligenco, ki naj bi močno vplivala na potrebo po delavcih. In če gremo od tod v ekstrem … se še spomnite filma Terminator? Oglejte si ga znova!

Predvsem menim, da je dejstvo, da bodo prizadeta delovna mesta z rutinskimi postopki in funkcijami, medtem ko bodo obvarovana delovna mesta, ki ustvarjajo visoko dodano vrednost. Zavedati pa se moramo nečesa: ne bo več služb za celotno življenje, ampak se je treba nenehno učiti, se izpopolnjevati in biti pripravljen na menjavanje poklicev.

Bi lahko katerega od zaposlenih, če bi dal odpoved, že zamenjali z algoritmom? Iz katerega oddelka bi ta zaposleni prihajal in kakšne delovne naloge bi lahko namesto njega izvajal algoritem?

Odvisno od panoge. Pri nas še nekaj časa ne, so pa delovna mesta, ki jih bodo zamenjale že platforme, če sploh ne gremo naprej do umetne inteligence. Samo poglejte, kako si danes organizirate potovanje. Prek pametnega telefona greste na priljubljene platforme, si rezervirate letalsko vozovnico, hotel, prevoz, vse! Torej sami prek algoritmov, ki jim vse bolj zaupate in ki vse bolj poznajo vaše navade in potrebe, organizirate vse, kar potrebujete. Vse manj potrebujete centralne ustanove, da vam »pomagajo«. Kdaj ste bili nazadnje v banki? Še kartice so vam odveč, da jih morate nositi s seboj. Najraje bi vse opravili prek pametnega telefona in dejansko to že lahko storite. In pametni telefon je v bistvu zelo primitiven uporabniški vmesnik glede na to, kako bomo komunicirali v prihodnje.

Analiza A. T. Kearneyja je pokazala napredek podjetij v naši regiji v stopnji digitalizacije. Podjetja so letos v povprečju dosegla 14 odstotkov boljši rezultat v digitalni odličnosti kot leta 2016. Kaj to pomeni in kako se to kaže v praksi?

To pomeni, da napredujemo. Menim, da bo rast vse hitrejša, ker je čedalje več avtomatizma … digitalnih rešitev, ki se med seboj povezujejo, in je čedalje lažje zadeve nadgrajevati. Rešitve se iz silosnih povezujejo s preostalimi in tako dobivamo vse večjo digitalno pokritost, če se tako izrazim.

Nekatera podjetja, predvsem iz tradicionalnih industrij, veliko vlagajo v digitalno transformacijo, a naložbe še nimajo želenih učinkov. Zakaj veliko digitalnih transformacij ne prinese pričakovanih rezultatov?

Če gledamo zadeve zelo ozko, je digitalna transformacija prenova internih procesov in s tem povezanih projektov. Tukaj so nekateri projekti uspešni, nekateri neuspešni, nekateri se prestavljajo … klasika.

Če pa pogledamo širše, kaj je digitalna transformacija, potem to nikakor ni samo tehnologija. Je nov način razmišljanja, nenehno inoviranje, strategija, so novi poslovni modeli in so ljudje. Ja, ljudje, ki so pri digitalni transformaciji ključnega pomena. Nobena rešitev nam ne pomaga, če je ljudje ne sprejmejo oziroma je nočejo uporabljati. Zato je pri nas, v BTC, eden od ključnih treh stebrov vključevanje zaposlenih in spodbujanje kulture inoviranja skozi Inovacijsko pisarno, ki jo uspešno peljemo že drugo leto. Potem je tu še pomoč jedrni dejavnosti, kar v bistvu pomeni digitalizacija internih procesov. Tretji steber pa je namenjen delovanju družbe BTC za prihodnost, iskanje novih poslovnih modelov, ki bodo v prihodnje prinašali dodano vrednost in prihodke. In tukaj delamo resnične preboje za prihodnost. Ampak ne brez strokovnih in močno povezanih ekip.

Pa vendar naj bi po izbranih analizah dve tretjini podjetij pričakovali rast prihodkov zaradi digitalne transformacije – to velja tudi za družbo BTC?

Seveda. Kot sem poudaril prej: če gledamo digitalno transformacijo širše, potem je to tudi iskanje novih poslovnih modelov, ki bodo prinašali prihodke. In skoraj vsa napredna podjetja delajo prav to. Se povezujejo s start-upi, ustanavljajo svoje pospeševalnike, prirejajo hekatone, nenehno opazujejo, kako se jim lahko spremeni poslovanje zaradi prihoda novih igralcev na trg, in so pripravljena na spremembe. V BTC smo na tem področju močno povezani z ABC pospeševalnikom, ki sestavlja inovativen ekosistem, prek katerega smo v stiku z mladimi podjetji start-upi. Seveda pa samo povezovanje in implementacija rešitev v naše okolje še ne pomeni prihodkov. So pa te rešitve zelo primerne, da bogatimo našo fizično in digitalno infrastrukturo ter skozi nastajajoči koncept Living Laba (BTC City kot testno mesto – sandbox za podjetja) pripomorejo, da smo zanimivi za podjetja, ki lahko preizkušajo svoje napredne rešitve v realnem okolju »mesta« BTC.

Vrednosti kriptovalut so sicer trenutno daleč pod lanskimi rekordi, kar pa ne vpliva na potencial tehnologije blockchain. Deloitte ugotavlja, da je za slabo polovico podjetij uvedba tehnologije veriženja podatkovnih blokov ena izmed strateških prioritet. Kako vidite možnosti in dejanski razvoj te tehnologije v slovenskem prostoru in kako pri vaši družbi?

Se strinjam. Blockchain je sicer pridobil priljubljenost prek kriptovalut, je pa njegova uporabnost seveda veliko širša. Gre za tehnologijo, ki se širi prek vseh industrij in bo spremenila način poslovanja oziroma marsikateri poslovni proces.

Na področju blockchaina smo precej dejavni. Družba BTC je kot pobudnik z vlado RS in drugimi močnimi deležniki podpisala pismo o nameri ustanovitve evropskega huba za blockchain s sedežem v BTC. V prvi fazi je želja vzpostaviti združenje za blockchain, ki bo povezovalo vsa podjetja, ki že temeljijo na tehnologiji blockchain in jo uporabljajo. Namen združenja je povezovanje, sodelovanje in iskanje skupnih rešitev. V drugi fazi je želja postati stičišče izobraževanj, dogodkov, delavnic in konferenc na tem področju.



Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Bo umetna inteligenca ustvarila toliko delovnih mest, kot jih bo odpravila?

Do največje izgube delovnih mest zaradi umetne inteligence bo prišlo v panogah proizvodnja in transport. Gari Kasparov bi dejal, da gre...

Posel 2030
Zdravje
Zdravje Lahko nove tehnologije zmanjšajo tveganja kajenja?

Eden glavnih ciljev trajnostnega razvoja ZN na področju zdravja je zmanjšanje tveganj kajenja. Lahko tehnologija pomaga kadilcem,...