Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Z vpeljavo tehnologije veriženja podatkovnih blokov bi letalska industrija na svetovni ravni lahko povečala prihodke in hkrati znižala stroške.
Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih
Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do tega. Kako naj se podjetje pripravi na nove izzive dela?

Jeremy Rifkin:Tretja industrijska revolucija prinaša internet stvari

Čas branja: 3 min
09.05.2019  15:00
Avtomatizacija, umetna inteligenca in nove tehnološke disrupcije skupaj z obnovljivo energijo in samovozečim logističnim transportom sestavljajo temelje nove infrastrukturne platforme interneta stvari in tretje industrijske revolucije.
Jeremy Rifkin:Tretja industrijska revolucija prinaša internet stvari
Foto: Mauro Bottaro/EK

Obveščaj me o novih člankih:  

V preteklosti je bilo človeštvo deležno več sprememb gospodarskih paradigem, ki jim je bilo skupno to, da so sočasne spremembe na treh osrednjih tehnoloških področjih pripeljale do razvoja in posledičnega prehoda na novo infrastrukturno platformo.

Iznajdba tiska kot disrupcija

Tako je prva industrijska revolucija potekala v Veliki Britaniji v 19. stoletju z iznajdbo parnega in tiskarskega stroja. Glavni vir, ki je poganjal parne lokomotive, je bila para oziroma takratni osrednji energetski vir premog.

Slabo stoletje pozneje je bila v ospredju nova, druga industrijska revolucija v ZDA. Centralizirana električna energija, razvoj telefona ter pozneje radija in televizije sta trčila z odkritjem teksaške nafte, ki je nadomestila paro oziroma premog.

Druga industrijska revolucija je človeštvo pripeljala do začetka 21. stoletja. Odvisnost od nafte, ki je pred začetkom velike finančne krize v letu 2008 dosegla cenovni vrh pri skoraj 150 dolarjih za 159-litrski sod, je eden osrednjih dejavnikov, zaradi katerih se spopadamo z upadom agregatne učinkovitosti in veliko okoljsko krizo.

Z razvojem novih tehnologij in novih energetskih virov smo se znašli, kot meni Jeremy Rifkin, nekdanji svetovalec Angele Merkel ter dolgoletni svetovalec evropskega parlamenta in kitajske vlade, pred tretjo industrijsko revolucijo. Da bi povsem razumeli trenutno podstat pa tudi potencial nove revolucije, je treba narediti presek trenutnega stanja družbe in aktualnih trendov.

Omejena produktivnost, družbena neenakost in onesnaževanje okolja

Gospodarska rast že dolgo upada, posledično je z globalnega vidika brezposelnost visoka, ekonomisti pa napovedujejo nadaljnjih 20 let nizke produktivnosti in anemične gospodarske rasti, navaja Rifkin. Po dveh industrijskih revolucijah polovica človeštva živi precej bolje, druga polovica pa slabše, saj približno 40 odstotkov ljudi zasluži manj kot dva dolarja na dan. Hkrati ima 62 najbogatejših posameznikov več premoženja kot 3,5 milijarde ljudi, ki sestavljajo najrevnejšo polovico človeštva. Nemogoče je torej govoriti o družbeni enakosti, saj se razlike iz leta v leto povečujejo.

Jeremy Rifkin pravi, da ne gre zgolj za strukturno krizo, saj se človeštvo zaradi pretirane odvisnosti od fosilnih goriv sooča z največjo okoljsko krizo, ki je posledica industrijskega razvoja. Znanstveniki opozarjajo, da smo v fazi šestega množičnega izumrtja na Zemlji v obdobju 450 milijonov let, v prihodnjih sedmih desetletjih lahko izgubimo polovico živalskih in rastlinskih vrst, ki jih poznamo danes. Kaj je rešitev?

Potrebna je nova gospodarska paradigma

Nadaljnji gospodarski in družbeni razvoj torej omejujejo predvsem stara infrastruktura centraliziranih telekomunikacij, fosilna goriva in transport na podlagi notranjega izgorevanja. Produktivnost je slabotna zadnjih 20 let, saj zgolj izboljšave v strojni opremi in usposobljenosti delavcev ob nadaljnji uporabi starih infrastrukturnih platform ne zadoščajo, kot je ugotovil Robert Solow, Nobelov nagrajenec za teorijo o gospodarski rasti.

Težava starih infrastruktur je, da omogočajo rast agregatne učinkovitosti le do določene točke, pravi Rifkin. Agregatna učinkovitost je leta 1905, ob začetku druge industrijske revolucije v ZDA, znašala tri odstotke. Leta 1990 so ZDA dosegle vrh pri 14 odstotkih, Nemčija leto pozneje pri 18,5 odstotka, najvišjo agregatno učinkovitost pa je v devetdesetih letih z 20 odstotki dosegla Japonska. Od takrat te ravni agregatne učinkovitosti niso bile presežene. Potrebna je torej nova infrastrukturna platforma, če želimo, da človeštvo preživi 21. stoletje v času vse bolj obremenjenega okolja in naraščajočega števila prebivalstva, ki živi čedalje dlje. Vse to ob prihodu avtomatizacije in umetne inteligence, ki bosta dodatna dejavnika, ki ju bo treba upoštevati v novi gospodarski paradigmi 21. stoletja.

Prihod avtomatizacije in umetne inteligence

Avtomatizacija dela, umetna inteligenca in nove tehnološke disrupcije, kot je tehnologija veriženja blokov (blockchain), bodo skupaj z osrednjima družbenima trendoma staranja prebivalstva in vse večje družbene neenakosti pripeljale do velikih družbenih sprememb, pa tudi novih poslovnih priložnosti in tveganj.

Bain & Company v svoji obsežni študiji prihodnjih makrotrendov ocenjuje, da bo v prihodnjih desetih letih avtomatizacija prevzela od 20 do 25 odstotkov služb, ki jih zdaj opravljajo ljudje, začenši z bolj preprostimi in ponavljajočimi se delovnimi nalogami. To bo največji udarec za srednje do nižje kvalificirane poklice, kar bi pomenilo bolj medlo rast povpraševanja in omejeno gospodarsko rast ter nizke obrestne mere. Takšna tržna neravnotežja in še večja družbena neenakost bi lahko prinesle družbene spremembe v vlogi države v gospodarstvu.

Tretja industrijska revolucija prinaša internet stvari

Potrebno bo torej več kot zgolj uspešno uvajanje novih pametnih tehnologij. Tako kot pri prvi in drugi industrijski revoluciji bo tudi tretja potekala na stičišču novih komunikacij, energetskih virov in transporta: sinergija novega komunikacijskega interneta v povezavi z obnovljivim energetskim internetom ter avtomatiziranim samovozečim transportom in logistiko, ki bodo skupaj delovali na novi platformi, imenovani internet stvari. Internet stvari bo kot platforma distribuiran, ne centraliziran, deloval pa bo po načelu sodelovanja in omogočal transparentnost, in ne na načelu tekmovanja ter na zaprtih in nepreglednih centraliziraznih podatkovnih sistemih. Takšna platforma, ki omogoča transparentnost podatkov o posamičnih gospodarstvih in tudi posamičnih podjetjih, ponuja možnost, in to je bistveno, za izboljševanje agregatne učinkovitosti na vsaki posamični fazi ustvarjanja vrednosti.

Marsikdo bo ob tem pomislil na blockchain, ki je verjetno največja tehnološka disrupcija zadnjega leta ali dveh. Pa vendar, tretja industrijska revolucija in internet stvari vodita k novi, delitveni ekonomiji, katere zametke uporabljamo vsi že več let, ne da bi se zavedali njihovega pomena. Ustvarjanje novih ekonomskih dobrin tretje industrijske revolucije in njihova distribucija ob tako rekoč ničnih mejnih stroških poteka, na primer, z videovsebinami na platformi Youtube, pri enciklopediji Wikipedia ali pri kateremkoli pisanju in deljenju vsebin prek blogov.

Družba 21. stoletja

Rifkin v prihodnjem desetletju napoveduje zadnji val množičnih zaposlitev za gradnjo nove tehnološke platforme in energetske infrastrukture, ki bo potrebna za prehod s fosilne na obnovljivo energijo. Službe naj bi se začele seliti v neprofitno gospodarstvo, kjer bo socialni kapital prav tako pomemben kot ekonomski. Da pa bi družba dejansko lahko enačila vrednost socialnega z ekonomskim kapitalom, pa je potrebna glavna stvar, brez katere se nova tehnološka revolucija ne bo mogla zgoditi v celoti – sprememba zavesti.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 2

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...