Kako zmagati v dobi robotizacije služb Kako zmagati v dobi robotizacije služb Pet pogojev za uspešen prehod v nove oblike služb – od skupnih pristopov do zakonodajnih podlag
Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend »Treba je razumeti tehnologijo, ki je na voljo, in ves čas slediti trendom,« je udeležencem 5. Konference slovenskih izvoznikov na Brdu pri Kranju povedal Nicklas Bergman.
Obogatena resničnost prinaša občutek lastništva še pred samim nakupom Obogatena resničnost prinaša občutek lastništva še pred samim nakupom Ne le, da so stranke pripravljene virtualno predstavljen izdelek kupiti prej, za njega so pripravljeni odšteti več.

Z nekaj kliki do pregleda pri zdravniku

Čas branja: 4 min
28.11.2017  17:49
SRC Infonet je razvil aplikacijo, ki omogoča komunikacijo z zdravniki oziroma ambulantami - trenutno z okoli tridesetimi. Razvoj aplikacije je po besedah ustvarjalcev potekal po »startupovsko«.
Z nekaj kliki do pregleda pri zdravniku

Pri kranjskem podjetju SRC Infonet so letos razvili spletno aplikacijo doZdravnika.si, ki omogoča naročanje pri osebnem zdravniku. Čez čas bodo omogočili tudi druge storitve, kot so podaljšanje receptov, pogovor z zdravnikom, naročanje bolniških staležev in pošiljanje izvidov. Dodatne funkcije bodo na voljo predvidoma prihodnje leto.

Prijava v aplikacijo je sicer hitra in preprosta, a (vsaj za zdaj) deluje zgolj v treh slovenskih zdravstvenih domovih: v Novi Gorici, Šentjurju in v študentskem zdravstvenem domu ljubljanske univerze oziroma v skoraj 30 njihovih ambulantah. V iskalniku je sicer potrebno vpisati ime zdravnika - če je ta zaposlen v že pridruženi ustanovi, zgolj poiščemo prosti termin in ga z dvema klikoma potrdimo.

»Težava, ki se jo otepamo«

Spletno naročanje (prek e-maila) sicer omogočajo praktično vse ambulante. Je pa res, da odgovora včasih ne dobimo, uradne ure za telefonsko naročanje pa so omejene ali pa so linije v številnih primerih zasedene. Podobne nevšečnosti veljajo za zdravniško osebje, ki se mora namesto z obravnavo pacientov ukvarjati z administrativnimi opravili.

»Komunikacija v ambulanti je izrazita, ponavljajoča in večkrat načrtno spregledana težava, ki jo vsi nekako pometamo pod preprogo,« o ozadju ideje pravi Lado Modic, vodja razvoja aplikacije.

Dodajmo, letos je zaživel tudi »državni« zdravstveni portal zVem.si, prek katerega pa se je možno naročiti zgolj z že pridobljeno napotnico, torej samo za nadaljni obisk specialista na sekundarni oziroma terciarni ravni.

Enotni sistem

Zanimalo nas je, ali oziroma kako naj bi aplikacija lajšala delo medicinskih sester in zdravnikov? Modic odgovarja, da je rešitev povezana z aktualnim stanjem v čakalnih knjigah. To pomeni, da pri prikazovanju terminov aplikacija pridobiva vse potrebne podatke iz lokalnega sistema zdravstvenega doma, ambulante ali bolnišnice. »Ko se izvede rezervacija, poskrbimo za avtomatski zapis pred-rezervacije v elektronsko čakalno knjigo ambulante. Torej je dobro poskrbljeno, da dva pacienta ne moreta zasesti istega termina, niti v primeru ročnega vpisa s strani zdravstvenega osebja, ki lahko še vedno ročno vpisuje termine, ki niso zasedeni prek aplikacije,« razlaga sogovornik.

Rešitev sicer deluje na SRC Infonetov platformi, ki omogoča integracijo različnih aplikacij, tudi omenjene doZdravnika.si. Zadeva je po besedah Modica zasnovana tako, da ne hrani občutljivih pacientovih podatkov, ampak se slednji preberejo in zapišejo v bolnišnični informacijski sistem, s katerim aplikacija komunicira. »Na ta način zagotavljamo zasebnost podatkov.«

Aplikacija je za paciente (podjetje trenutno beleži več kot 3200 registriranih uporabnikov - 80 odstotkov jih je po trditvah Modica tudi uporabilo za naročanje termina) brezplačna, plačajo jo ambulante oziroma ponudniki zdravstvenih storitev. Za prvi mesec je tudi zanje brezplačna, redna cena je nato odvisna od velikosti ustanove in števila storitev - točne številke sogovornik sicer ne razkriva.

Kako so se obrestovale »startupovske metode«

Kako so se Kranjčani sploh lotili razvoja? SRC Infonet je namreč več kot 25 let staro podjetje, zaposluje okoli 50 ljudi, lani so ustvarili dobre štiri milijone evrov prihodkov (kar je osem odstotkov več kot v obdobju pred tem). Del skupine SRC je od leta 2004. »Uporabili smo metode, ki so bolj značilne za mlada start-up kot za že uveljavljena podjetja,« pojasnjuje Modic.

Sogovornik razlaga, da je razvoj osnovnih funkcionalnosti aplikacije in platforme potekal deset dni v širši zasedbi (tj. osem razvojnih inženirjev in trije domenski strokovnjaki), kasneje pa so jo zaključevali še dodatnih pet dni v ožji zasedbi (pet razvojnih inženirjev). »Seveda smo kasneje porabili še nekaj časa, da smo rešitev pripravili za visoko razpoložljivo produkcijsko okolje, vendar je bila glavnina dela opravljena v predvidenem času petnajst dni. Sama ideja oz. želja po spletnem naročanju pa je v našem podjetju živela že skoraj desetletje,« opisuje.

Modic v nadaljevanju opisuje, kako so se lotili prototipa (tako imenovanega minimalno sprejemljivega izdelka) in kakšno vlogo imajo pri vsem agilne metode dela.

»Ugotovili smo, da se v starejših podjetjih kljub frenetičnemu vsakdanu naše panoge vzpostavi neka cona udobja, kjer vsak na nek način teži k nalogam, ki jih najbolj pozna in pri katerih se počuti varen. S tem seveda ni nič narobe, a komunikacija praviloma ne steče na načine, kot to počnejo startupi, kjer se ideje lotijo entuziastično, kot bi bil to njihov hobi in kjer se ideje nadgrajujejo in oblikujejo z veliko hitrostjo, tu pa tam pa se lahko celo pozabi na varnost in kakovost, a vendar na koncu pridejo do nekega izdelka.

Razvoj na klasičen način je praviloma prepočasen. Zato smo se odločili za uporabo agilnih metod dela. Prvi korak je bil uporaba tako imenovanega co-working prostora, s katerim smo skrajšali komunikacijske poti in pohitrili odločitve ter združili znanje domenskih strokovnjakov s tehničnim znanjem razvojnih inženirjev.

Prav neprestana direktna komunikacija med razvojnimi inženirji in domenskimi strokovnjaki je pripomogla, da so se nejasnosti reševale kar se da hitro brez nepotrebnih zastojev v razvojnem procesu. Velik plus je bil tudi, da so bili razvojni inženirji osredotočeni na eno samo nalogo in vsakdanje operativne naloge niso prekinjale razvojnega procesa.

Drug korak je bil tako imenovani "story mapping", s katerim smo preigrali vzorce uporabe naše aplikacije in iz ugotovitev pripravili funkcionalnosti, ki jih je bilo potrebno implementirati. Na koncu smo določili še prioriteto funkcionalnosti, ki smo jih želeli imeti v prvi verziji in začeli z delom.

Za redno spremljanje statusa nalog smo uporabili kanban metodologijo, prek katere smo spremljali statuse nalog in dobili informacije o tem, koliko je razvojna skupina sposobna narediti v določenem času. Zaradi kratkega časa trajanja projekta so bile te informacije seveda še razmeroma grobe, pa vendar bomo te podatke uporabili pri naslednjih podobnih projektih za pripravo ocen potrebnega časa in virov za izvedbo.«

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Obogatena resničnost prinaša občutek lastništva še pred samim nakupom

Ne le, da so stranke pripravljene virtualno predstavljen izdelek kupiti prej, za njega so pripravljeni odšteti več.

Posel 2030
Zdravje
Zdravje Razvoj medicine močno prehiteva naše finančne zmogljivosti

Bliskovit razvoj novih tehnologij prinaša visoke cene in s tem omejitve pri dosegljivosti zdravljenj. Katere dosežke medicine v...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Kako zmagati v dobi robotizacije služb

Pet pogojev za uspešen prehod v nove oblike služb – od skupnih pristopov do zakonodajnih podlag

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend

»Treba je razumeti tehnologijo, ki je na voljo, in ves čas slediti trendom,« je udeležencem 5. Konference slovenskih izvoznikov na Brdu...