So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Start-upi morajo biti včasih bolj potrpežljivi

Čas branja: 3 min
02.10.2017  14:25
Martin Blazinšek, ustanovitelj start-upa Enolyse in digitalni menedžer Plastike Skaza o neuspehih start-upov in kaj se iz tega lahko naučimo
Start-upi morajo biti včasih bolj potrpežljivi

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Martin Blazinšek je bil eden izmed ustanoviteljev start-upa Enolyse, ki je – kot sam priznava – meril previsoko. Razvijali so pametni senzor za merjenje sladkorja in temperature mošta oziroma vina, s katerim bi lahko vinarji lažje spremljali procese v sodih, a se jim kljub obetavnim začetkom ni izšlo. V intervjuju pojasnjuje, kaj vse je šlo narobe, kaj se je pri tem naučil in zakaj se je po startupovski epizodi odločil za zaposlitev v Plastiki Skazi, 40 let starem podjetju. »Start-upi se lahko od večjih podjetij naučijo, da je včasih potrebne več potrpežljivosti in razumevanja pomena zdrave rasti,« pravi med drugim.

Enolyse je prejemal nagrade, dobili ste denar vlagateljev, bili v pospeševalnikih. Na koncu se ni izšlo. Kaj je šlo narobe?

Na trg smo šli z nedokončanim izdelkom. V start-up skupnosti namreč prevladuje miselnost, da je treba čim prej pri pravih uporabnikih preveriti idejo, pa čeprav ta nima veliko možnosti za uspeh. Fake it till you make it. Tudi sami smo živeli v skladu s to miselnostjo in pri tem pozabili, da verjetno res deluje pri programskih rešitvah, ne pa fizičnih izdelkih – še posebej ne takih, ki so sestavljeni iz več delov.

Če bi lahko, kaj bi danes naredili drugače?

Namesto da bi polovico časa in denarja vložil v prodajo in oglaševanje, bi ga raje namenil za razvoj senzorja, s katerim smo se premalo ukvarjali. Delali smo cel pomp okoli tega, da smo prepričali 40 avstrijskih vinarjev, pa nam verjetno sploh ne bi uspelo pravočasno sestaviti senzorjev, tudi če bi delovali. Pokopalo nas je, da smo prevzeli preveč naročil, čeprav nismo točno vedeli, kam se podajamo. Kot vsak start-up smo namreč potrebovali denar. Na koncu smo bili 60 tisoč evrov v dolgovih, ustanovitelji smo se med sabo skregali, v osnovni ekipi smo ostali samo še trije, medtem ko nas je na vrhuncu delalo 15.

Ste podjetje takoj zaprli?

O tem smo razmišljali, ampak sem trmast človek, bil sem za to, da nadaljujemo. Ideja je bila, da v letu dni pokrijemo dolg, se vmes financiramo s ponujanjem zunanjih storitev in naredimo nekaj novega. Prijavili smo se v tri pospeševalnike, tudi enega na Kitajskem (HAX), v vse smo bili sprejeti, ampak nismo imeli niti pripravljenega izdelka. Na koncu tudi zaradi družinskih razlogov nismo odšli nikamor, smo pa poplačali dve tretjini dolga.

Imeli ste tudi vlagatelja, bolgarski Launchub. Kako so gledali na vse skupaj?

Ponujali so moralno podporo, ne pa denarja, ker so najprej potrebovali dokaz, da gremo lahko v naslednjo finančno rundo. Poleg tega so bili tudi sami v procesu vzpostavljanja novega sklada.

Kako je startupovec nato pristal v Plastiki Skaza?

Konec minulega leta sem pomagal ženi pri širitvi njene blagovne znamke Owlie Bowlie (modni dodatki za otroke), vmes pa spremljal prosta delovna mesta. Ves čas sem se spraševal, za kaj sem uporaben. Študiral sem na fakulteti za elektrotehniko, razvijal algoritme, v Enolyse pa se nato večinoma posvetil zbiranju denarja in vodenju podjetja, poznal sem tudi delovanje spletnih trgovin in tako imenovani growth hacking marketing. Na voljo sem imel več prostih delovnih mest digitalnega menedžerja, na koncu pa sem se odločil za Plastiko Skaza. Podjetje je najbolj stabilno, poleg tega del marketinga vodimo po metodi scrum, tudi na splošno nas zanima agilno vodenje projektov – to kar je značilno tudi za start-upe. Tukaj sem videl priložnost, da se s tem ukvarjam še naprej.

Ali se je bilo težko navaditi na nov način dela?

Na začetku je bilo nekaj težav. Zdi se mi, da v »tradicionalnih« podjetjih pri enem projektu dela preveč ljudi: imaš recimo notranje ekipe, tretje oddelke, zunanje izvajalce, upravo. Z vsemi je treba komunicirati in se usklajevati, zaradi česar se odločitve sprejemajo počasneje. Je kar izziv imeti dober pregled nad komunikacijo.

S čim se ukvarjate?

Plastika Skaza večino prihodkov ustvari s prodajo rešitev in izdelkov svetovnim multinacionalkam. Drugo je lastna blagovna znamka, ki jo je podjetje predstavilo pred sedmimi leti, intenzivno pa se z njo ukvarjamo zadnji dve leti. Med drugim prodajamo prek lastne spletne trgovine, prek katere želimo povečati prodajo, saj je na tem segmentu marža največja. Spletna trgovina deluje od konca avgusta, imamo že prve kupce, hkrati pa smo se vsega lotili zelo startupovsko – imamo izdelek, ki deluje, zdaj pa ga prilagajamo glede na potrebe. Delam torej pri lansiranju spletne trgovine, avtomatizaciji procesov, pa tudi načrtovanju in uvajanju digitalne strategije ter ureditvi internih delovnih procesov v oddelku marketinga.

Ali je težko spremeniti razmišljanje ljudi, da se je treba v današnjem svetu hitreje prilagoditi razmeram na trgu?

Nekaterim se zdijo agilne metode, kot je scrum, zgolj dodatno delo. Tovrstne razlike v razmišljanju pa škodujejo enotnosti ekipe. Zelo je sicer pozitivno, da ima podjetje željo in motivacijo, da uvede novosti in postane bolj agilno, a še vedno ostaja izziv, kako za skupni cilj navdušiti vse zaposlene. Osebno poskušam sodelavcem prednosti predstaviti skozi številke. Vsi se pritožujemo, da imamo veliko dela, z analizo pa lahko natančno ugotovimo, koliko nalog smo si dejansko postavili, koliko je bilo nenačrtovanih projektov in koliko smo jih na koncu tudi končali. Pogledam recimo tudi delo od doma – ali tako naredimo več ali manj. Ali pa preverim uspešnost oglaševalske kampanje. Številke ne lažejo. Se pa potem več sprašujemo o relevantnosti postavljenih ciljev.

Zdaj imate že nekaj izkušenj obeh strani. Kaj bi se po vašem lahko start-upi naučili od večjih, starejših podjetij?

Start-upi se lahko od večjih podjetij naučijo, da je včasih potrebne več potrpežljivosti in razumevanja pomena zdrave rasti. Zadeve je treba delati na daljši rok, ni potrebno, da je vse z danes na jutri. V tradicionalnih podjetjih običajno dela tudi več starejših in bolj izkušenih ljudi, ki znajo mlade prizemljiti oziroma poskrbeti za nasvet, ki te zbistri.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...