So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena
Komentar

Raziskovalci – odvečen strošek ali skriti dragulj uspešnega gospodarstva?

Čas branja: 5 min
04.07.2017  08:43
Svet teče vedno hitreje. Dokler se oziramo po Sloveniji imamo lahko nekoliko lažen občutek dovolj hitrega napredka. Žal druga gospodarstva napredujejo bistveno hitreje.

Obveščaj me o novih člankih:  

Akademska sfera in gospodarstvo sta dolga desetletja, celo stoletja živelo vsak v svojem slonokoščenem stolpu. Komunikacija in sodelovanje med njima je bilo simbolično, ekonomski učinki zanemarljivi. Današnji čas globalne konkurence pa postavlja družbo pred nove izzive in priložnosti, ki bi jih Slovenci lahko izkoristili v precej večji meri.

To ni le stvar prestiža, ampak postaja predpogoj za nadaljnji razvoj, ohranjanje ekonomske in posledično politične neodvisnosti in ne nazadnje za zanimivo in uspešno delo. Predstavili bomo nekaj konkretnih oblik sodelovanja, ki vodijo do omenjenega cilja.

Naša država je nad povprečjem EU (EIS 2016) po indikatorju izobrazbe, zlasti doktoratov ter znanstvenih publikacij. Presentljivo, slovenska podjetja sorazmerno veliko glede na EU vlagajo v raziskave in razvoj. Žal pa se to ne odraža v ekonomskih rezultatih. Med vsemi državami EU je Slovenija ena tistih, ki ima kljub razmeroma kakovostnim znanstveni bazi gospodarski izplen nesorazmerno majhen. To se kaže tako v BDP, izvozu izdelkov in storitev z velikim vložkom znanja, še zlasti pa neuspešnosti pri prodaji patentov oz. licenciranju.

Ob raziskovalno superiorni Ameriki, relativno močni EU, bliskovito se razvijajoči Kitajski in že prebujenih ostalih delih sveta mora Slovenija odločno stopiti na pot povezovanja akademske sfere in gospodarstva. Občasno sodelovanje na projektih za mednarodno konkurenčnost ne zadošča. Za uspešno sodelovanje pe ja potrebno premagati kulturne in komunikacijske ovire ter poiskati načine konstruktivnega sodelovanja. Nekaj smernic je opisanih v nadaljevanju.

Pomembno je začeti

Najbolj preprosta oblika sodelovanja so neformalna srečanja, kot npr. srečevanje na konferencah, sejmih ali drugih družbenih dogodkih. Podjetja, zlasti HiTech, pogosto posegajo tudi po znanstvenih ali strokovnih publikacijah raziskovalcev in skušajo del idej koristno uporabiti.

Nekoliko bolj intenzivna oblika sodelovanja je komercializacija intelektualne lastnine oz. prenos akademskega znanja v podjetniško prakso. Take oblike sodelovanja so relativno redke, saj je potreben odličen "matching" - podjetje mora v danem trenutku potrebovati točno tisto, kaj raziskovalci ponujajo. V tem primeru je za uspeh nujna širitev akademske ponudbe na tuje trge. To v zadnjem času poskušajo doseči prek pisarn za prenos tehnologij (TT Office) ali inovacijskih brokerjev.

Pomembno je tudi to, da so rešitve ustrezno zaščitene. Pri tem pogosto naletimo na močne ovire, povezane z nezaupanjem partnerjev, ki pogosto v kali preprečijo sodelovanje. Potrebno je poskrbeti za zaščito intelektualne lastnine, tudi s širšimi pogodbenimi okvirji kot nekakšnim dežnikom nad parcialnimi intelektualnimi rezultati.

Istočasno pa je treba vzpostaviti zaupanje, ki je bistveno za uspešno sodelovanje. Kljub skromnim rezultatom v Sloveniji pa izkušnje iz tujine kažejo svetlo sliko. Tako je Northwestern University in Illinoisa v 2011 zaslužila s prodajo intelektualne lastnine kar 191 milijonov dolarjev, celo več kot Massachusetts Institute of Technology (MIT).

Tesnejše sodelovanje prinaša dodatne možnosti

Med srednje intenzivne oblike sodelovanja spadata izobraževanje in trening zaposlenih v podjetjih s strani akademskih institucij. Prenašajo se najnovejša, strukturirana znanja z relativno ozkega strokovnega področja. Tu so znane oblike kot so podiplomski programi na univerzah in institutih, izobraževanja s strani akademikov "po meri", ki so pripravljena za določeno podjetje ali pa podjetje samo izobražuje svoje kadre.

Tako v bližini Stockholma obstaja industrijski kompleks Scanie, pravo malo mesto, ki ima svojo lastno šolo za bodoče kadre. Domačini so se pohvalili, da je odlična. V njej predavajo lastni zaposleni, ki pa tesno sodelujejo s fakultetami.

V Sloveniji je jasno profiliranih programov za podjetja s strani univerz še vedno relativno malo. Analogno temu deluje tudi Mednarodna podiplomska šola (locirana na IJS), ki še sveža raziskovalna, zlasti naravoslovna znanja, v strukturirani obliki uspešno prenaša študentom, tudi tujim. Primerljivo pomembna pa so tudi mehka znanja. Na Primorski univerzi, Fakulteti za Management je v lanskem letu stekel strokovni magistrski študijski program Inoviranje in podjetništvo, ki nudi celovita znanja o obvladovanju raziskovalno-inovacijskih in poslovnih procesov. Program je sodoben in izrazito praktično zasnovan. Namenjen je tako samostojnim podjetnikom in SMP, kot tudi zaposlenim v večjih podjetjih in v inovacijsko-poslovnemu podpornemu okolju.

Druga oblika srednje intenzivnega sodelovanja je t.i. akademsko podjetništvo. Najpogosteje gre za raziskovalce, ki v RR rezultatih vidijo uporabno vrednost, obenem pa podjetniško priložnost. Najpogosteje so investitorji vsaj delno tudi sami. Prednost takih podjetij je velik zagonski intelektualni potencial, saj podjemi temeljijo na raziskovalnih rezultatih.

Pozitivno je tudi to, da lastniki poznajo tako akademski svet kot tudi gospodarstvo. Te vezi jim tudi pri nadaljnjem delu lahko pomagajo zagotoviti močno raziskovalno osnovo tržnih proizvodov. Tudi to področje se v Sloveniji razvija precej sramežljivo. Kot ugotavlja raziskava GEM 2016, Slovenci sicer spoštujemo uspešne podjetnike, a v precej manjšem deležu verjamejo, da je to dobra poklicna izbira.

Avtorji ugotavljajo tudi, da programi za pospeševanje podjetništva ali prenos raziskav in razvoja najverjetneje ne bodo imeli pravega učinka, če je delovna sila neizobražena ali če ni na voljo temeljne infrastrukture, kot so ceste in telekomunikacije, ali zanesljivega okvira pravne države. Pravo nasprotje je Avstrija, ki je v času recesije prav s porastom zgodnje podjetniške aktivnosti naredila velik korak naprej. Med velike ovire v Sloveniji sodi tudi nizka sposobnost zaznavanja poslovnih priložnosti in strah pred neuspehom, kar je gotovo povezano s tem, da v rezultatih RR pogosto ne vidimo podjetniških priložnosti.

Zmagovite možnosti

Med najbolj intenzivne oblike sodelovanja spadajo tri kategorije. Prva je uporaba akademskih laboratorijev s strani podjetij in tehnoloških parkov. Potrebno je vedeti, da je vrhunska oprema draga, tudi premalo izkoriščena, a pogosto predstavlja vstopnico v visokotehnološke projekte. Korak v tej smeri v čezmejni regiji (SLO-IT) smo nedavno opravili v okviru projekta SHARTEC.

Tovrstna izposoja opreme se često nadgradi tudi s sodelovanjem, ki presega osnovni cilj. Omeniti je potrebno tudi naročila raziskav in razvoja s strani industrije, vključno s svetovanjem, nadzorom kakovosti, testiranji, certificiranjem in razvojem prototipov. Odlične rezultate v mednarodnem merilu pri tem dosegajo npr. v laboratoriju LABOD na UL Fakulteti za strojništvo s področja kriogenega odrezovanja. Raziskovalno sodelovanje imajo z več vrhunskimi EU partnerji, sodelovanje z industrijo pa poteka tudi že Švedskem.

Vse to so oblike, ki pomagajo skrajšati čas od ideje do tržnega produkta. Danes pa je to eden ključnih dejavnikov uspeha. Med najintenzivnejše oblike sodijo skupni RR projekti, vključno z delovanjem raziskovalno-poslovnih konzorcijev. Raziskave na Fakulteti za management kažejo, da strateška partnerstva znotraj panoge prinesejo vsem sodelujočim znatne pozitivne učinke, med drugim bistveno višje dodane vrednosti na zaposlenega in višji dobiček. Prav tako je smiselno omeniti, da je skupen nastop akademske sfere in gospodarstva na projektih EU odlična priložnost za krepitev sodelovanja.

Kaj lahko storimo?

Svet teče vedno hitreje. Dokler se oziramo po Sloveniji, imamo lahko nekoliko lažen občutek dovolj hitrega napredka. Žal druga gospodarstva napredujejo bistveno hitreje. Dobra novica pa je ta, da v Sloveniji imamo tako raziskovalne kot podjetniške potenciale za bistveno hitrejši napredek.

Ena od trenutno aktualnih smernic so SRIP (Strateška razvojno-inovacijska partnerstva), kjer država želi vzpostaviti delujoče akademsko-gospodarske ekosisteme vpete v mednarodne tokove. Zanimiva je tudi ideja iz Strategije pametne specializacije, ki podpira cilj, da se Slovenija predstavi kot regionalni center za raziskave in razvoj (R&D hub).

Upajmo, da bo vsaj del teh idej zaživel tudi v slovenski realnosti. Predvsem pa podjetja in akademiki lahko nekaj korakov naredimo tudi sami.

Avtor prispevka: prof.dr. Borut Likar, MBA

Univerza na Primorskem, Fakulteta za Management

Likar je s temo gostoval tudi na "Znanosti na cesti", ki ga organizira Satena v okviru dogodka UP FM, Festinno. Video posnetek je dosegljiv na www.znanostnacesti.si/pretekli-dogodki.aspx in podkastu www.znanostnacesti.si/podcast.aspx.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...