So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Med nami so dinozavri, ki se tega še ne zavedajo

Čas branja: 4 min
29.05.2017  06:50
Koliko se je na to prilagodila finančna industrija?

Obveščaj me o novih člankih:  
Neil Fogarty dodaj
Virgin dodaj
Richard Branson dodaj
Kodak dodaj
Univerza Harvard dodaj

Novembra sem v Zagrebu poslušal predavanje Neila Fogartyja, ki je med drugim tudi bloger, pisec za Virgin Richarda Bransona na temo podjetništva, notranjega podjetništva in vodenja. Svoje predavanje je pričel z zelo zanimivo tezo: »Med nami so dinozavri in se tega sploh ne zavedajo.« To je podkrepil s primeri raznovrstnih podjetij različnih panog, ki so bila znana po več deset tisočih zaposlenih in po svojih zvenečih imenih (Kodak ipd.).

V teh primerih se je s prebojno inovacijo (npr. digitalnimi fotoaparati in kasneje pametnimi telefoni ter z raznimi platformami, kot so Instagram ipd.) skoraj čez noč zgodil premik v načinu razmišljanja in v navadah, ki je za Kodak prinesel izgubo tržnega deleža, delovnih mest (iz skoraj 150.000 v devetdesetih letih na cca. 25.000 danes). Vzporedno se pojavljajo v istih panogah tako imenovani samorogi, ki razvijajo platforme z bistveno manjšim številom zaposlenih (npr. Instagram je ob prodaji imel 13 zaposlenih) in ustvarjajo milijardne dobičke.

Dinozavri na pohodu

Kot ključno razliko med dinozavri in samorogi vidim odnos do inoviranja in stopnja zrelosti inovativne kulture, koliko podjetniškega duha je v zaposlenih, koliko so samostojni in koliko omejeni v sprejemanju svojih odločitev. Pri ugotavljanju stanja v podjetjih si za ta namen lahko pomagamo z Verigo vrednosti inoviranja, ki sta jo 2007 objavila v Harvard Business Reviewu strokovnjaka na področju managementa Morten T. Hansen in Julian Birkinshaw in se v podjetjih osredotoča na tri faze: ideacija-generiranje novih idej, konverzija-razvoj prototipov in poslovnih modelov, difuzija-razpršitev razvite ideje na trgu.

Model vam pokaže, ali imate opravka z idejno šibko organizacijo, ki nima ustreznih kapacitet in prostora za zajem internih idej zaposlenih. Druga možnost je, da imate razvojno šibko organizacijo, ki ima sicer dovolj idej, vendar ji primanjkuje kapacitet, da jih ustrezno preveri in razvije naprej. Kot tretjo vrsto pa pokaže organizacijo, ki je šibka v prodaji novih inovacij na trgu oz. širitvi razvitih idej na trg. Vse tri vrste organizacij nakazujejo na to, da se vaše podjetje spreminja v dinozavra.

Banke med dinozavri in Fintech samorogi?

Med vsemi panogami si poglejmo finančno industrijo, v kateri se spremembe sedaj pospešeno dogajajo. Na eni strani imamo banke s klasičnimi paradigmami plačevanja, na drugi strani pa FinTech podjetja, to so podjetja, ki razvijajo IT rešitve za finančno industrijo. Investicije v FinTech po zadnjih ocenah globalno zajemajo okoli 7 milijard dolarjev, do leta 2020 pa se predvideva 50% rast. Kot pospeševalec sprememb na tem področju se vse bolj omenja tudi nova Direktiva o plačilnih storitvah – Payment Service Directive 2 (PSD2).

Ali bodo spremembe pospeševale spreminjanje bank v dinozavre in FinTeche v samoroge? Odgovore na to vprašanje sem pridobil v raziskavi Idejnik v podjetjih, kjer je v lanskem letu poleg 1156 sodelujočih zaposlenih, sodelovalo tudi 15 podjetij, med katerimi so tudi tri domače in tuje banke, ki poslujejo v Sloveniji s skupaj 108 zaposlenimi.

Posebno pozornost bom v nadaljevanju namenil oceni uspešnosti inoviranja, pri kateri so zaposleni na lestvici od 1-nezadostno do 5-odlično ocenili svoje podjetje oz. banko. Povprečna ocena uspešnosti inoviranja pri 80% podjetjih se je gibala od 1,88 – 2,96. Ko pogledamo vse tri banke, vidimo, da so povprečne vrednosti tudi pri njih v spodnjih mejah: Banka 1 z najboljšo oceno (2,77), Banka 2 (2,19) in Banka 3 (1,88). Pri modelu verige vrednosti inoviranja se omenjene tri banke uvrščajo enako nizko in se pri vseh treh kaže problem organizacij, ki so hkrati in razvojno šibke, kot tudi šibke v prodaji novih inovacij na trgu. Poleg naštetega se v Banki 3 srečujejo še s sledečimi problemi: nasprotovanja idejam s strani vodstva, strahom posredovanja idej zaradi blamaže ter nizko stopnjo zavedanja pomena inovativne kulture. Dodatno v odprtih pogovorih zaposleni dotične banke izpostavljajo tudi:

»Sistema za razvoj idej ni. Za izvedbo katerekoli ideje ali uvedbo novosti je potrebno veliko birokracije. Sistem odobravanja je zamuden in zavira razvoj novih idej. Vodstvo ne podpira in ne spodbuja inoviranja. Pretirana omejenost z budgeti.«

»Moti me to, da si pravico do generiranja idej pridržujejo posamezniki, ki pa precej precenjujejo svoje sposobnosti. Ni sodelovanja med oddelki.«

Tudi v drugih dveh bankah se zaposleni srečujejo s podobnimi razmerami, kar nakazujejo sledeče izjave:

»- nefleksibilnost velike organizacije - zakoreninjenost v ustaljene načine dela - zaposleni v splošnem postajajo vse starejši (mlajših ne zaposlujemo) in ta obstoječi kader pripada generacijam, ki niso bile tako intenzivno izpostavljene digitalnim rešitvam; težje razmišljajo o digitalnih rešitvah - bančniki že po naravi v povprečju niso inovatorji, ampak bolj ljudje, ki so strukturirani, imajo radi pravila, se jih načeloma držijo, so organizirani, natančni, dejansko nizko-kreativni (v povprečju...seveda obstajajo vedno izjeme) - ideje se v naši organizaciji le stežka razvijejo do točke prehoda na trg.«

Kako banke drugje po svetu rešujejo opisane izzive?

Primerov, kako se uspešno soočiti z naštetimi izzivi je več. Imamo banke, ki so uvedle menedžerje idej, menedžerje za digitalizacijo, menedžerje inovacij. Lansko leto sem na OECD forumu videl zelo zanimiv primer ameriške CITI banke, ki ga je predstavljal član uprave, zadolžen za pravne zadeve. Povedal je, da so v njihovi banki posebej organizirali FinTech oddelek, preko katerega spremljajo trende na področju FinTecha, kako inovacije, ki jih FinTech razvija, vključijo v svoje rešitve in se povežejo z njimi, kako investirajo v FinTech startupe in v katere, da razvijejo svoje rešitve naprej.

Povedal je, da so se srečali z različnimi situacijami, ko je direktorica FinTech oddelka jasno in odločno izborila spremembe v banki. Povedal je, da vse niso enostavne in da so zaradi hitrih prilagoditev v nekaterih primerih določene oddelke ukinili čez noč in odpustili določeno število zaposlenih.

Kje je prostor za simbiozo med FinTechi in bankami tudi v Sloveniji?

Priča smo prebujanju skupnosti tudi na FinTech področju, saj se vse bolj dogajajo aktivnosti, kot so npr. FinTech hackathoni, ki ga poleg Halcoma izvajajo tudi posamične banke in zavarovalnice, kot tudi že imamo mobilno denarnico, ki postaja platforma za standardno mobilno plačevanje, ki ni odvisna od tega, na kateri banki je plačnik in prejemnik denarja in pospešuje digitalno preobrazbo v drugih panogah.

Prostor za sinergijo zagotovo je v medsebojnem povezovanju in združevanju. Dovoljenje Banke Slovenije MBILLS za izdajo elektronskega denarja in izvajanje plačilnih storitev odpira vrata v druge države Evropske Unije. Hkrati se Evropska Unija sooča z Brexitom. London, kot eno od finančno-tehnoloških središč izgublja na svoji moči. Sedaj je pravi čas, da se povežemo skupaj tako podjetja, uporabniki in banke ter skupaj postavimo Slovenijo na zemljevid kot enega od centrov na področju FinTech industrije za Adriatik regijo.

V sinergiji se za banke odpira mnogo novih priložnosti, kako dostopati do novih ciljnih skupin uporabnikov na drugačen način in za oblikovanje novih storitev.

Mag. Primož Zupan je menedžer idej in direktor podjetja MBILLS.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...