So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Niko Klanšek: Slovenci smo Kickstarter velesila

Čas branja: 3 min
18.05.2017  22:30
(intervju) Niko Klanšek: Slovenci smo Kickstarter velesila
Foto: Irena Herak

Obveščaj me o novih člankih:  

Niko Klanšek se s Kickstarterjem ukvarja že od leta 2011, leta 2012 je pri kampanji pomagal prvemu Slovencu Luku Ločičniku, ki je na platformi zbral dobrih 20 tisoč evrov za lesene stole. Od takrat je pomagal in svetoval okoli 40 ekipam, finančno podprl več kot 130 projektov in uspel z lastnimi električnimi kolesi FlyKly. Podjetje je decembra 2015 prodal in si vzel leto odmora, zdaj pa še razmišlja o novih projektih.

Kdaj ste se prvič spoznali s Kickstarterjem?

V New Yorku sem veliko delal v sodelavnih prostorih, v enem je bil tudi ustanovitelj platforme Indiegogo. Tako sem prišel v stik s konceptom množičnega financiranja, prvi projekt na Kickstarterju – šlo je za kampanjo prijateljice, ki je zbirala denar za snemanje glasbenega spota – pa sem podprl leta 2011. Ideja mi je takrat postala zelo všeč. Ob vrnitvi v Slovenijo naslednje leto sem spoznal Luko Ločičnika, oblikovalca LL Stola. Oba sva že vedela, kaj je Kickstarter, zato sva se odločila, da ga preizkusiva.

Se stoli še prodajajo?

Po resnici povedano, ne vem točno. Jih pa pogosto vidim na različnih lokacijah.

Ste mentor številnim ekipam, ki pripravljajo kampanjo za Kickstarter. Kako jim pomagate?

Najprej sem imel v ljubljanski pisarni FlyKlyja redna srečanja, kjer smo se pogovarjali o idejah, pomagal sem z nasveti in znanjem, pregledal sem kampanjo in povezoval ljudi. Iz tega so se razvili tako imenovani meetup dogodki, ki potekajo enkrat na dva meseca, organiziramo pa jih v okviru pobude Crowdfunding Slovenija. Tam si izmenjujemo izkušnje, imamo različna predavanja in delavnice.

Kakšen nasvet pogosto date ekipam?

Recimo, da morajo še pred kampanjo oblikovati skupnost potencialnih podpornikov – vsaj deset tisoč prejemnikov elektronskih novic ali sledilcev na Facebooku. Če podpornike začnete nabirati šele na Kickstarterju, vam verjetno ne bo uspelo. Drugič, imejte v mislih, da je tako imenovani conversion rate (delež ljudi, ki kampanjo potem, ko pridejo na spletno stran, tudi finančno podpre) okoli odstotka. In tukaj se začne čista matematika: pogledate ceno izdelka, zastavljeni cilj in koliko ljudi bo treba pripeljati na spletno stran, da bo projekt na koncu uspešen.

Kako pa lahko spodbudimo potencialne podpornike?

Obstaja šest kanalov: to so skupnost, mediji, oglasi, partnerstva, dogodki in vplivneži na družbenih omrežjih. Najučinkovitejši so navadno mediji, skupnost in ljudje, ki imajo na Facebooku, Instagramu, Youtubu in drugje veliko sledilcev. Pri oglasih je treba zelo dobro zastaviti ciljno skupino in imeti nekaj denarja. Običajno so oglasi bolj primerni za drugo kampanjo, pri prvi pa je ključno terensko delo, mreženje in povezovanje.

Kako uspešni smo Slovenci na Kickstarterju v primerjavi s preostalim svetom?

Zelo uspešni. Povprečna uspešnost vseh kampanj na Kickstarterju je 33 odstotkov, slovenskih pa 55 odstotkov. To je predvsem zaradi skupnosti, ki smo jo postavili. Ta je močna, ljudje si med sabo radi pomagajo. Celo v New Yorku, recimo, je dogodkov, na katerih ljudje delijo izkušnje s pripravo projektov na Kickstarterju, manj kot v Sloveniji, tisti, ki jih organizira, pa običajno s tem prodaja kakšno lastno storitev. Na seznamu držav, ki bi jih Kickstarter rad pokrival neposredno (slovenski ustvarjalci lahko trenutno projekt na Kickstarter namreč uvrstijo samo prek tujega podjetja, op. a.), je Slovenija na prvem mestu.

Zakaj pa se še niso odločili, da odprejo tudi slovenski trg?

Za to potrebujete tri stvari. Najprej skupnost, to imamo. Drugo je stran v slovenskem jeziku, kar lahko naredimo v enem dnevu. Tretja pa je prisotnost plačilnega sistema Stripe, ki ga uporablja Kickstarter. S Stripom smo že v pogovorih, poskušamo jih prepričati, da pridejo tudi na slovenski trg.

Pri vašem prvem projektu električnega kolesa so se podporniki razburjali zaradi zamud pri dobavi. Kaj je šlo narobe in kako ste zadeve rešili?

Okoli 90 odstotkov vseh ekip zamuja z dobavo izdelkov. Zato vedno svetujem, da če ste stoodstotno prepričani, da boste v treh mesecih dostavili izdelek, vseeno raje napišite šest mesecev. In ko boste v petih mesecih zadevo odposlali, boste med redkimi, ki držijo obljubo. Pri nas je bilo tako, da je po koncu kampanje razpadla ekipa, v nekem trenutku celo nisem imel izdelka. Zato sem našel partnerja v Italiji, ki se je ukvarjal s podobnimi zadevami. Na koncu smo zamudili pol leta, ampak smo kolesa poslali vsem. In ko smo jih začeli pošiljati, najprej v Berlin, smo že v naslednjih tednih dobili nova naročila. Uporabniki so bili očitno zadovoljni.

Zakaj pa je razpadla ekipa?

Pogosto se zatakne prav pri ekipi, zato svetujem, naj se člani med sabo najprej pogovorijo, kakšni so pravzaprav njihovi cilji. Nekdo projekt vidi kot enkraten, drugi bi se z njim ukvarjal celo življenje. Vedno je treba izmenjati vizijo in interese. Projekti na Kickstarterju se običajno začnejo z nedolžnimi pogovori prijateljev ob kavi. In če zamisel uspe, imajo že čez pol leta na računu sto tisoč evrov. Zato je treba že takoj na začetku razdeliti obveznosti in deleže ter pripraviti pogodbo. Tudi če gre za najboljše prijatelje.

Ste vi že takoj vedeli, da želite iz tega narediti biznis?

Da. So ljudje, ki Kickstarter jemljejo kot začetek, odskočno desko za lasten posel. So pa tudi taki, ki vidijo zgolj priložnost za hiter dobiček. Ampak v resnici na koncu, ko prejeti denar vložiš v spletno stran, ekipo, razvoj, ne ostane veliko. Dobro je že, če si na pozitivni ničli. Imaš pa zato vse nastavljeno za razvoj podjetja.

Kakšni so vaši načrti po prodaji FlyKlyja?

S Kickstarterjem sem se ukvarjal šest let in sem malce izgubil strast in veselje. Po prodaji sem si zato vzel leto dni premora. Končal sem šolanje na poslovni šoli Harvard, pretekel sem nekaj maratonov. Množično financiranje je sicer del mene in bo ostalo tudi v prihodnje. Nimam sicer še nobenega konkretnega projekta ali izdelka v mislih, ampak sem prepričan, da me bo kmalu povleklo v novo zgodbo.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...