So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Vitko in agilno: kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje

Čas branja: 6 min
08.04.2017  17:35
»Poslovni in razvojni cikli so čedalje hitrejši in večina podjetij, ki svojega vodenja na večini ravneh organizacije temu ne bo prilagodila, bo propadla. Tako preprosto je.«
Vitko in agilno: kmalu nič več konkurenčna prednost, ampak pogoj za preživetje

Obveščaj me o novih člankih:  
Barbara Domicelj dodaj
Microsoft Slovenija dodaj
Google dodaj
Microsoft dodaj
IBM dodaj

O novodobnih managerskih metodah, ki bodo po po mnenju poznavalcev že zelo kmalu postale modus operandi poslovnega sveta, smo se pogovarjali z Barbaro Domicelj, ki v Microsoft Slovenija skrbi za prodajo na področju velikih podjetij.

Zdi se, da se o agilnih menedžerskih praksah in lean metodologiji v zadnjem času izdatno poroča in govori. Kakšni so argumenti in dokazi, da tovrstni načini dela dejansko delujejo oziroma da bodo v prihodnosti postali pomembna konkurenčna prednost?

Če se nekoliko pošalim, bi lahko rekla, da agilne metode vodenja in lean pristopi v prihodnosti ne bodo predstavljali konkurenčne prednosti podjetij. Na enak način bi se lahko na začetku devetdesetih spraševali, kakšno konkurenčno prednost bo podjetjem prinesla uporaba interneta – tista podjetja, ki so se prva odločila, da bodo svoje poslovanje povezala s spletom so na začetku lahko precej pridobila, a v nekaj letih je internet v podjetju postal preprosta nuja in splošen standard. Sicer je res, da so ga in ga nekateri še danes znajo uporabljati bolje kot drugi, a konkurenčna prednost se v sodobnem poslovnem svetu lahko radikalno zmanjša iz danes na jutri.

Kar želim povedati je to, da agilne metode vodenja v večini podjetij prav kmalu ne bodo več konkurenčna prednost, temveč nujen pogoj za preživetje. Poslovni in razvojni cikli so čedalje hitrejši in večina podjetij, ki svojega vodenja na večini ravneh organizacije temu ne bo prilagodila, bo propadla. Tako preprosto je.

Če pa me sprašujete po dokazih, da tovrstni pristopi zares delujejo, bo najbolje, da pogledamo po podjetjih, ki tovrstne metodologije uporabljajo. Od največjih svetovnih podjetij, kot so Google in Microsoft do IBM in Siemensa, pa do praktično vseh najbolj perspektivnih start-upov, ki jih najdemo v najbolj prestižnih svetovnih inkubatorjih.

Agile se je sprva razvil med programerji. Kakšna je njegova dodana vrednost v primerjavi s »tradicionalnimi načini«, da ga vse hitreje posvajajo tudi v poslovnem svetu?

Zelo pogosto zasledimo frazo, da »ima stranka vedno prav«. V določenih primerih gre sicer za puhlico, a v grobem drži. Drži v smislu, da je osredotočenost na stranko v srcu vsakega uspešnega podjetja. Stranki oziroma kupcu, pri čemer je popolnoma vseeno ali gre za B2C ali B2B segment, je treba prisluhniti in se hitro odzvati na njene težave. Težav pa že po definiciji ni mogoče napovedati vnaprej, sicer ne bi bile težave, kajne?

Če za osnovo vzamemo manifest agilnega razvoja programske opreme bomo opazili, da je prav ta poudarek izpostavljen med štirimi temeljnimi vrednotami – posamezniki in interakcije pred procesi in orodji, sodelovanje s stranko pred pogajanji in pogodbami in odziv na spremembe pred togim planiranjem.

Četrta vrednota je delujoča programska oprema, kar lahko prevedemo kot funkcionalen proizvod ali storitev, torej nekaj kar ima dejansko vrednost za kupca, v primerjavi s vzpostavljanjem obsežne dokumentacije, ki te vrednosti običajno nima.

Vitki in agilni pristopi so v poslovnem svetu preprosto vedno bolj priljubljeni zaradi svoje fleksibilnosti, vključevanja partnerjev v vseh fazah razvoja določenega produkta in hitrejše odzivnosti. To pa so vrednote, ki so dejansko pomembne pri vsakem poslu, ne zgolj pri v IT panogi.

Ljudje običajno nimamo radi sprememb, kar agile kot nov način dela zagotovo je. Kaj bi svetovali organizacijam, kako naj se teh sprememb lotijo?

Vedno se je treba najprej vprašati zakaj si želimo sprememb v organizaciji in pri projektnem vodenju. Če na to ne najdemo pravega odgovora, je morda bolje, da še nekoliko premislimo. Obstajajo namreč tudi primeri, ko uvedba agilnih metod ne bo prinesla dodane vrednosti podjetju – npr. pri rutinskih operacijah ali pri velikih oddelkih (običajno nad dvajset, petindvajset oseb). V tem primeru se je bolje držati tistega - If it ain't broke, don't fix it (Če ni pokvarjeno, ne popravljaj).

Če in ko pa znamo identificirati težavo, ki jo želimo rešiti, pa svetujem postopnost in pogosto tudi zunanje svetovanje. Še tako izkušenemu vodji projektov bo občasno prišel prav pogled od zunaj. Tudi v Sloveniji obstaja precej ljudi, ki so poznavalci lean, scrum in kanban metodologij in premorejo tudi znanje, kako te metodologije vplesti v operativni vsakdan. V vsakem primeru pa je res treba premisliti o željah in ciljih, da torej ni glavna motivacija to, da se bomo lahko na podjetniškem zajtrku pohvalili: »Mi smo pa tudi agilni!«

Kaj so po vašem mnenju pomanjkljivosti agilnih metod in kje torej prostor za izboljšave?

Zgoraj sem že omenila dva primera, ko agile metode morda niso najbolj primerne (rutina, večji timi). Glavne težave v primerjavi s klasičnimi oz. t.i. waterfall pristopi je delna izguba predvidljivosti, veliko več je sprememb, končni produkt ni zacemenitran.

Veliko več vložka je tudi na strani stranke, ki mora aktivno sodelovati in pri timih, ki so npr. geografsko razpršeni zna to biti precej naporno.

V primeru, da zaradi različnih razlogov stranka ne sodeluje tako aktivno kot bi morala, lahko pride do komplikacij, ampak to dejansko že ni več težava, ki bi bila vezana zgolj na agile pristope. Skratka, agile metodologija ni čudežna paličica, ki bi jo vzeli v roke in bi bilo kar naenkrat vse prav, temveč gre za še mlad in razvijajoč se pristop oziroma množico pristopov, ki bodo v prihodnjih letih doživeli še množico dopolnitev.

Torej lahko zaradi fleksibilnosti trpi kakovost in predvidiljivost.

Da. Z ust nekaterih menedžerjev sem že slišala besede, da gre pri agile pristopih za čisto »anarhijo«. Po mojem mnenju to bolj kaže na temeljno nerazumevanje temeljev agile metod in njihove uporabe v praksi.

Vsak plus ima svoj minus in na koncu šteje zgolj teža posamezne prednosti in slabosti. V modernem svetu pa vse kaže na to, da je agile kljub delni potencialni izgubi predvidljivosti tisti pristop, ki maksimizira output.

Omenili ste, da se s povečanim povpraševanjem podjetij po novih managerskih načinih pojavlja tudi vse več svetovalcev – pa tudo »svetovalcev«. Kdo so za vas kredibilni viri? Na koga se obrniti, katere knjige prebrati, da podjetnik dobi osnovo idejo o agile?

Res je, virov je ogromno. Harvard Business Review ažurno pokriva to polje. Potem pa odvisno od metodologije, ki vas zanima – kot sem omenila že zgoraj gre za množico raznovrstnih pristopov.

Pri lean metodologij je vsekakor dobro začeti The Lean Startup, ki je praktično nekakšen evangelij vitkega podjetništva, vsaj pri informacijskih tehnologijah.

Pri scrum pristopih je pred dvema ali tremi leti izšla zanimiva in zelo berljiva knjiga Scrum: The Art of Doing Twice the Work in Half the Time. Potem pa odvisno od želj in potreb… Tudi če pogledate najbolj brane knjige na Amazonu boste težko zgrešili.

V blogu ste pisali o agilnih metodah v javni upravi. Verjetno uporabljate tudi storitve slovenske javne uprave. Kaj bi bila po vašem mnenju lahko prva storitev, ki ima potencial, da jo z agilnimi metodami izboljšajo?

Marca so podjetja in samostojni podjetniki oddajali letne obračune na davčno oziroma finančno upravo. V povezavi s tem se pogostokrat izpostavlja številne omejitve in varnostne grožnje na področju uporabe storitve eDavki v povezavi z različnimi brskalniki. Morda bi bila tukaj priložnost, da se te storitve izboljšajo in poenostavijo v dobro vseh nas.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...