So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena
Komentar

Kako lahko vodstvo podpre inovatorje v podjetjih

Čas branja: 4 min
16.03.2017  09:52
Čarobne besede, ki hranijo inovacijske entuziaste ali pa ustvarjajo inovacijske skeptike

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

V vlogi managerja idej se srečujem z mnogo različnimi podjetji in organizacijami, kjer se vodstvo sprašuje, kako spodbuditi zaposlene k inoviranju in hkrati vsi v en glas trdijo, da inoviranje izboljšuje poslovne rezultate na dolgi rok. Hkrati se srečujem tudi z entuziastičnimi zaposlenimi, ki želijo svoje ideje uresničiti, pa se na poti do vodstva ustavijo na sredini ali pa na vrhu.

V tej kolumni želim zato osvetliti vlogo vodstva v inoviranju. S katerimi pristopi imajo možnost izboljšati razmere v podjetju za inoviranje, s katerimi odzivi pa ga poslabšajo.

Pri tem nam pomagajo tipi zaposlenih, ki jih je Colin Nelson, svetovalec, specializiran za področje inovativnega vedenja v organizacijah, opredelil leta 2013 na podlagi enajst let izkušenj proučevanja vodilnih multinacionalk in študiji primera švicarske multinacionalke Swisslog. Nelson razvršča zaposlene na pet skupin:

1) Inovacijski entuziasti: se vključijo v skoraj vsaki inovacijski projekt in jih osrečuje dejstvo, da pomagajo organizaciji napredovati v spremembah;

2) zavzeti: se zavedajo, podpirajo in sodelujejo v projektih inoviranja, ko je potrebno, oz. če ustrezajo njihovim veščinam, znanjem in delovnemu mestu;

3) opazovalci: se zavedajo projektov inoviranja, vendar so rezervirani glede sodelovanja oz. so previdni glede tega. Za sodelovanje se odločijo takrat, ko prepoznajo pravo dodano vrednost in rezultate projekta.

4) nezavedni: še ne razumejo inovacijske kulture in projektov inoviranja ter svoje vloge pri tem. Za njih je potreben dodatni interni marketing in interno komuniciranje, da lahko razumejo, kako se lahko vključijo in kaj lahko doprinesejo.

5) inovacijski skeptiki: se zavedajo inovacijskih projektov in kulture, vendar ne želijo sodelovati zaradi dvoma v sam projekt, kulturo, bodisi tudi zaradi preteklih neuspešnih projektov inoviranja, ki so v njih pustili razočaranje.

Omenjena tipologija predpostavlja, da se v vsakem zaposlenem skriva inovator, da ima vsak od nas potencial za kreativno razmišljanje, ker je to prirojena človeška lastnost, ključni zaviralec tega je stereotipna predstava vodilnih, da samo nekateri pametni ljudje lahko pridejo do dobrih idej.

Tudi vodilne razvrščamo po omenjeni tipologiji. Med vsemi skupinami prihaja do trenj in je potrebno prilagoditi komunikacijo med posameznimi tipi. Osredotočil se bom na primer, kjer je v vodstvu prisotni večji del inovacijskih opazovalcev, med zaposlenimi pa inovacijski entuziasti predlagajo ideje.

Kaj se zgodi?

Vodilni (inovacijski opazovalec) v želji po kontroli tveganj sprašuje: »Kakšni so stroški? Koliko kupcev pričakujete? Kakšen je P/L – Profit&Loss (Dobiček&Izguba)? Kje imate projektno dokumentacijo in poslovni načrt? Gantogram (grafični način prikaza proizvodnih oziroma delovnih faz) projekta po fazah? Koliko časa bo projekt trajal? Težko bomo sodelavca dodelili v ekipo, ker je ključen na drugih projektih…«

S takim odzivom se pri zaposlenem inovacijskem entuziastu doseže kontra učinke. To trdim na osnovi opravljenih intervjujev z drugimi idejniki po svetu in spletne raziskave Idejniki v podjetjih, na katero je odgovorilo 1156 zaposlenih. V praksi se namreč zaposleni v večini obračajo s predlogi idej na svoje neposredne sodelavce in potem na nadrejene. Povprečna ocena uspešnosti takšnega pristopa se iz omenjene raziskave na lestvici od 1-nezadostno do 5-odlično pri 80 odstotkih podjetjih giba med 1,88-2,96. Med najslabše ocenjenimi kategorijami so ravno »dodeljevanje finančnih, časovnih, prostorskih in človeških virov za inoviranje« ter »motivacija zaposlenih k inoviranju«.

Namesto zastavljenih vprašanj zaposleni od nadrejenega pričakujejo ponujeno roko in potrditev, da so bili slišani. Pogosto se dogaja, da vodja sicer zaposlenega posluša, vendar ga ne sliši in ideja obvisi v zraku, saj nanjo ni podane nikakršne povratne informacije, kar je bistveno slabše še od predhodnega primera. Tako preverjeno iz inovacijskih entuziastov vodje ustvarjajo inovacijske skeptike, ki niso pripravljeni več »izgubljati časa za brezvezne stvari, na katere ne bo nobenega odziva.«

Kako naprej?

Vodja v omenjenem primeru, če želi še naprej ohraniti inovacijskega entuziasta, v pogovoru uporabi sledeče: »Zahvaljujem se ti za poslano idejo. Veliko mi pomeni, da o našem podjetju razmišljaš tudi v svojem prostem času. Kako ti lahko pomagam? Kakšen je odziv potencialnih kupcev / končnih uporabnikov? Poznam nekoga, ki bi ustrezal profilu uporabnikov, ki jim želiš rešiti problem, lahko se skupaj dobimo na kavi in pogovorimo o tvoji rešitvi. Pri izračunu prihodkov in stroškov ti bo v pomoč sodelavka iz financ. Danes ji bom omenil, da se pogovori s tabo…«

Na omenjeni način zaposlenemu vodja še vedno izkaže zaupanje, zahvalo, spoštovanje in pripravljenost pomagati, hkrati pa še vedno spodbudi zaposlenega, da poišče tudi tiste informacije, ki so ključne za končno odločitev, ali nadaljevati, ali ustaviti idejo. Pri tem se je potrebno ves čas zavedati, da poleg tveganj pri inoviranju so vedno tudi negotovosti, ki pa same po sebi niso vedno slabe. Še več, v njih se skriva mnogo dobrih strani, če gremo po poti inoviranja in preizkušamo naše ideje na terenu.

Vse vodilne zato spodbujam, da poleg tega, da zaposlenim omogočijo priložnosti za napake, da si jih dovolijo tudi sebi in izkoristijo priložnost, da raziščejo neznano idejo.

 

Mag. Primož Zupan je menedžer idej in direktor podjetja MBILLS.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...