Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Blockchain bo prevetril letalsko industrijo Z vpeljavo tehnologije veriženja podatkovnih blokov bi letalska industrija na svetovni ravni lahko povečala prihodke in hkrati znižala stroške.
Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih
Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos do tega. Kako naj se podjetje pripravi na nove izzive dela?

(intervju) Valter Leban, Kolektor: Biti moramo hitri, in start-upi so v tem mojstri

Čas branja: 5 min
02.03.2017  22:30
Kolektor nove priložnosti išče na področju industrijskega interneta stvari, razlaga član uprave Valter Leban, ki bedi tudi nad sodelovanjem z mladimi podjetji.
(intervju) Valter Leban, Kolektor: Biti moramo hitri, in start-upi so v tem mojstri
Digitalizacije ne moreš kar kupiti, razviti moraš lastne rešitve, pravi Valter Leban. Vir idej Kolektor išče tudi pri start-upih.

Obveščaj me o novih člankih:  
Smart dodaj
Kolektor dodaj
FMR dodaj
Kolektor Group dodaj
Združenje Manager dodaj

Idrijski proizvajalec delov za avtomobilsko in energetsko industrijo intenzivno išče nove, »disruptivne« ideje in rešitve. V ta namen so pred meseci postavili tudi tako imenovano start-up platformo, na kateri povezujejo inovatorje, start-upe, strokovnjake in raziskovalne ustanove. V mlada podjetja bodo tudi vlagali. Decembra lani so semenski kapital vložili v prvo, v idrijsko podjetje Smart Optometry, ki se ukvarja z razvojem aplikacij za meritve vida.

Kaj vas je najbolj prepričalo pri podjetju, da ste ga podprli?

Predvsem ekipa. Gre za mlade ljudi, ki so navdušeni nad poslom. Seveda je pomemben tudi izdelek oziroma ideja, a ta je na koncu vredna 30 odstotkov. Brez trga, torej kupcev, in močne ekipe, ki se razume, ni nič.

S katerimi podjetji se še pogovarjate?

Skupno smo se pogovarjali z okoli 140 start-upi, 25 jih je šlo v naslednji krog, s štirimi pa se dogovarjamo tudi za naložbo. Načrtujemo jih v prihodnjih dveh mesecih. Gre večinoma za podjetja iz Slovenije, ki se ukvarjajo z ustvarjanjem virtualnih vsebin, modeli za napovedovanje in s strojnim učenjem.

Ste pričakovali, da bo toliko izbire?

Tega res nismo pričakovali. Tudi njihove ideje so zares izvirne, ekipe pa razmišljajo zunaj ustaljenih okvirjev.

Kaj sploh iščete v start-upih?

Iščemo prebojne rešitve na področju digitalizacije za industrijo in izboljšave za zdajšnje programe koncerna. To vključuje tehnologije, kot so prepoznavanje vzorcev, umetna inteligenca, napredna analitika, simulacije, strojni vid, 3D-modeliranje in druge tehnologije prihodnosti.

Kaj po vaših dosedanjih izkušnjah mladim podjetnikom pri njihovih predstavitvah ali izdelkih manjka?

Pohvale vredni so predvsem resnično dobri izdelki, inovativno razmišljanje in pripravljenost na tveganje. Je pa res, da je pri teh zadevah potrebne veliko potrpežljivosti in vztrajnosti. Tudi sam se počutim mlad, včasih sem nestrpen, stvari bi imel že danes, a tako preprosto vseeno ni.

Če prav razumem, pri start-up platformi ne gre samo za vaš denar ...

Želimo postati stična točka za ljudi z idejami, to so lahko inovatorji, start-upi ali pa celo študentje, in ljudi, ki obvladajo strojno učenje, analitiko, umetno inteligenco ali navidezno resničnost. Te ljudi je treba povezati še z nekom, ki ima domensko industrijsko znanje in, seveda, denar. Naša platforma tako združuje ideje, tehnologije, testno okolje in finančni kapital. V tem okolju mladim podjetnikom ponujamo celostno storitev.

Na vertikalni ravni torej želimo povezati podjetja oziroma start-upe, na horizontalni pa znanost, torej inštitute in univerze.

Omenili ste, da start-upom ponujate celostno rešitev. Kaj to pomeni?

To vključuje delovno okolje in opremo v Ljubljani in Idriji, pomoč podpornih služb, kot so finance in logistika, podporo strokovnjakov s področij patentov, industrializacije, projektnega vodenja, razvoja in trženja, na voljo damo uporabo globalne tržne mreže. Pomembni so tudi naši stiki z inkubatorji, inštituti in univerzami. Gre torej za okolje, v katerem imajo mladi podjetniki večjo možnost za uspeh.

V preteklosti ste dejali, da mora Kolektor hitreje inovirati. Ali to pomeni, da ste doslej nove izdelke razvijali prepočasi?

Zgovoren je podatek, da Kitajci naredijo izdelek, za katerega v Evropi potrebujemo dva meseca, v zgolj dveh tednih. Ampak za nas je bolj pomembno to, da se spuščamo v okolje digitalne ekonomije, v kateri so glavna dobrina podatki. Ti so pomembni tudi v industriji. Na primer, na podlagi zgodovinskih podatkov lahko z veliko verjetnostjo napovemo, kaj se bo zgodilo s strojem pod določenimi pogoji. In na področju digitalne ekonomije potrebujemo disruptivne ideje, ki jih moramo čim hitreje preizkusiti.

Vrata priložnosti so se namreč odprla, digitalizacija postavlja nove temelje delovanja in bo povsod, a kar kupiti je ne moreš. Na primer, pred 30 leti nisi mogel kupiti ERP (celostnih informacijskih sistemov za upravljanje in vodenje poslovnih sistemov, op. a.), ampak si jih moral razviti sam. Podobno je z digitalizacijo: če jo bomo dobro razumeli in postavili zase, jo bomo lahko tudi dobro tržili. Še enkrat, to je treba narediti hitro in start-upi so v hitrosti strokovnjaki.

Digitalizacija je sicer širok pojem. Kam se želite še posebej usmeriti?

V rdeči ocean ne gremo, že v avtomobilski industriji je izjemna konkurenca. Svojo nišo smo našli v industrijskem internetu stvari. Na tem področju imamo kompetence, hkrati pa rešitev, ki bi jih lahko kar kupili, še ni. To je naš modri ocean. Iščemo rešitve v vrednostni verigi pametnih rešitev na segmentih pametnih senzorjev, pametnih objektov in aplikacij oziroma platform. Poudarek je na izdelkih oziroma storitvah za podporo odločanju, sodelovanju notranjih javnosti, učenju in tehnologijah za zajem in prenos podatkov, za simulacije, virtualno resničnost, strojno učenje in strojni vid.

Kaj je v tem trenutku Kolektorjeva največja težava?

Naša največja težava je, da nimamo »arhitektov« - ljudi, ki so sposobni izdelati koncept poslovnih procesov in poslovnih modelov, obrniti tradicionalno razmišljanje na glavo in delati prave stvari na konceptualno drugačen način. Če se izrazim drugače, imamo izvajalce oziroma tehnologe, ki so kot zidarji in znajo hišo zidati, nimamo pa ljudi, ki bi povedali, kako naj bo hiša sploh videti. Iščemo torej načine, tudi s start- up platformo, kako naj nove tehnologije postavimo v kontekst in osmislimo.

Se bo vaš osnovni biznis čez pet let torej spremenil? Bo Kolektor še izdeloval dele za avtomobilsko industrijo in energetiko?

Naš osnovnih biznis bo ostal enak, ga pa nameravamo okrepiti z zmožnostmi industrijskega interneta stvari. V vseh programih, še zlasti pa v izdelkih za avtomobilsko industrijo, smo soočeni s tako imenovano operativno odličnostjo. Operativna odličnost je sinonim za nič napak, nič zamud, nič zalog, agilnost, fleksibilnost. Verjamemo, da bomo prej omenjeno operativno odličnost lažje dosegli, če bomo procese še bolj digitalno podprli. Naša ambicija je postaviti platformo za pametne tovarne.

Omenili ste, da se Kolektor odpira navzven. Kako se s tem spreminja korporativna kultura znotraj podjetja?

Izhodišče je strateško razmišljanje, kjer je vse podrejeno vzdržni rasti koncerna. Koncern je v zadnjih desetih letih podvojil prodajo, isto namerava v naslednjih petih letih in tako preseči milijardo evrov prodaje. To ni mogoče brez ustrezne organizacijske kulture. Vsa dosedanja vodstva so rast koncerna Kolektor gradila na vrednotah znanja, inovativnosti, timskega dela in tako oblikovala miselnost zmagovalcev in kulturo zavezanosti. Tega ni mogoče doseči čez noč, ampak so potrebna leta načrtnega dela z vsemi zaposlenimi, začenši z vodstvenimi kadri. S tako miselnostjo se podajamo tudi v izziv digitalne transformacije.

Kako pa gledate na pomisleke, da bo avtomatizacija uničila številna delovna mesta?

Še noben napredek jih dolgoročno ni uničil. Tako bo po mojem mnenju tudi zdaj. Bodo sicer nastale neke lise, kjer se bo treba prilagoditi novim potrebam. Posamezniki bodo tako morda imeli težavo dobiti službo, a gledano na splošno, bo priložnosti še več.

Decembra lani je časnik Delo odprl svoj pospeševalnik za start-up ideje. Je to posledica tudi novega lastništva (Delo je prevzel FMR, ki ima v delni lasti družbo Kolektor Group, op. a.)?

Na to ne znam odgovoriti, gre za drugo zgodbo.

 



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 2

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...