So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena
Komentar

Zakaj uspešni slovenski start-upi odhajajo v tujino?

Čas branja: 4 min
24.02.2017  09:07
In zakaj tuji investitorji, ki imajo slovenske podjetnike radi, ne želijo investirati v Slovenijo?

Obveščaj me o novih člankih:  

Mlada tehnološka podjetja, ki jih ustanovijo slovenski podjetniki, so najhitreje rastoča gospodarska panoga. Iz nič so v desetih letih postala skupnost, ki skupaj zaposljuje med nekaj tisoč visoko izbraženih in motiviranih podjetnikov.

Značilnosti teh startupov je, da so večinoma storitvena podjetja, z nizkimi zahtevami po obratnem kapitalu ali delovnih sredstvih, da takoj ciljajo na globalni trg, in da so zelo mobilna. Hkrati so to podjetja, katerih lastnikom ni težko sprejeti odločitve, da če ne gre, bodo pač počeli nekaj drugega, ustanovili novo podjetje.

Večina kapitala, ki ga ta podjetja pridobijo se porabi za plače. A ker gre za mlada podjetja, brez sredstev, je kakršnokoli pridobivanje kapitala preko bank ali nelastniških virov nemogoče. Zato se start-upi večinoma odločajo za iskanje solastnikov, ki pa največkrat prihajajo iz tujine. Po petletnem, sistematičnem pregledovanju slovenske startup skupnosti lahko rečemo, da na leto slovenski podjetniki pridobijo za cca. sto milijonov evrov tujih investicij, a da se jih le okoli pet odstotkov zgodi v Sloveniji. Za vse ostale gredo slovenski podjetniki v tujino, tam ustanovijo podjetje in poslujejo v tujini.

Interes za investiranje v slovenska podjetja torej je, ni pa interesa, da bi se investiralo v Slovenijo, razen če se država ne izpogaja za doplačila delovnih mest z Japonci, Avstrijci ali Francozi. A tudi tam gre večinoma za delovna mesta z nizko dodano vrednostjo, medtem ko pri start-upih govorimo o zahtevnejših delovnih mestih, z višjo dodano vrednostjo. 

Zakaj torej tuji investitorji, ki imajo slovenske podjetnike radi, ne želijo investirati v Slovenijo?

Upravne ovire

Upravno okolje je povsem nejasno, ne glede na to, kako se uradniki in ministri radi hvalijo z eVem točkami in podobno. Za tuje investitorje je neverjetno, da mora za ustanovitev ali dokapitalizacijo podjetja biti investitor fizično prisoten v Sloveniji. Investicije v zgodnjih fazah se pogosto naredijo sindicirano, kjer več posameznikov investirajo manjše zneske, slovenska zakonodaja pa zahteva, da so pri noterju vsi prisotni ob dokaptalizaciji. Ni potem lažje kar vse skupaj ustanoviti tam, kjer to ni zahteva?

Start-upi so podjetja, ki prvih nekaj let ne ustvarjajo dobička, a kljub temu je lastništvo jasno in se zgodi tudi, da se kakšen od ustanoviteljev ali investitorjev umakne. Običajni postopek je, da podjetje to lastništvo prevzame, da neaktivni ustanovitelj ni zavora pri nadaljnem razvoju, in da je to solastništvo potem na voljo za tiste, ki bodo prispevali k prihodnosti podjetja. Po slovenski zakonodaji to ni možno, če podjetje posluje z izgubo.

Da bi bila mera polna se investitorjem uvajajo nove omejitve, ki preprečujejo, da bi ustanavljali manjše sklade (Zakon o alternativnih investicijskih skladih), oz. (Zakon o gospodarski družbah preprečuje investitorjem, da bi investirali v več podjetij zaporedoma. Zakaj bi torej nekdo želel investirati v Sloveniji, če lahko vse skupaj doseže enostavneje v Londonu ali Berlinu. Pri nas bi to moralo biti desetkrat lažje preden se lahko z njimi sploh primerjamo.

Davčne ovire

Drugi velik problem je davčna obremenitev. Slovenija je nedavno doživela prvi večji uspeh (Outfit 7), pri čemer se je v rokah nekaj Slovencev ustvarila milijarda evrov dodane vrednosti. Del tega denarja je že v tujini, prevsem zaradi nerazumljive zakonodaje, ki uspešne Slovence odganja.

Pa bi morda zdaj kdo od odgovornih poklical prodajalce Outfit 7 in se dogovoril, kaj bi bilo potrebno storiti, da vsaj del kapital pride nazaj in se vloži v Sloveniji? Ker smo lahko prepričani, da v taki ali drugačni obliki druge države to že počnejo. Nerodno je, da smo za Avstrijce sposobni spreminjati zakon čez noč in doplačevati, da le pridejo poslovati v Slovenijo, Slovence pa odženemo. Najbolj ciničen epilog te zgodbe bo, da se bo del tega denarja investiral v podjetja, ki so jih ustanovili Slovenci, a v tujini po tuji zakonodaji.

Slovenska obdavčitev dobička ni visoka, je pa visoka efektivna obdavčitev, saj reinvestiranje dobičkov ni spodbujeno in davčne olajšave za spodbujanje mladih podjetij praktično ni. Investitor iz Londona, ki reinvestira dobiček v novo podjetje v Londonu je deležen do 70 odstotkov olajšave. Zakaj bi torej investiral pri nas?

Podobno je tudi z lastniškim nagrajevanjem zaposlenih. Obdavčevanje opcij in lastniškega nagrajevanja je rigidno in nekonkurenčno z drugimi državami. In tudi zato Slovenski start-upi bežijo v tujino.

Poslovne ovire

Tretja velika težava pa so tudi poslovne ovire. Tujec skorajda ne more poslovati s FURS ali carino, saj so pravila nejasna in nestabilna. Poročanje in elektronsko večinoma ne deluje ali pa deluje slabo. Tuji investitor ne more zvedeti, kaj mora vse narediti in kaj so njegove obveznosti.

Pridobitev ID DDV številke traja več tednov, medtem pa podjetje ne more izdati računa s katerim bi lahko obračunal DDV. Tega so se v tujini lotili drugače in mladim podjetnikom ali investitorjem, ki pridejo iz tujine, pomagajo. Sam še vedno redno dobivam povabila uradov drugih držav, če mi lahko pomagajo pri prenosu svojega podjetja k njim. In po mojih izkušnjah je to res operativna pomoč.

Zaposlovanje tujih inženirjev je misija nemogoče. Zdaj že pregovorna anekdota ameriškega inženirja zaposlenega v slovenskem podjetju, ki je poskušal urediti nekaj na uradu za tujce, pa ni našel nikogar, ki bi govoril angleško z njim, je najboljša ilustracija stanja. To seveda ne pomeni, da nihče ne pomaga, a sistemsko zadev nimamo urejenih.

Ukvarjanje s pravilniki o varstvu pri delu, zdravniški ustreznosti za pisarniške delavce, carinskimi prijavami za uvoz in izvoz malenkosti je morda smiselno za velike sisteme, za mala podjetja s tremi zaposlenimi je pa to ovira, zaradi katere marsikomu poči film. Ker to svojim investitorjem in zdravi pameti težko upraviči.

-----

Najbolj neverjetno pa je, da kljub opozorilom, sprememb praktično ni. Kdor ne verjame tej trditvi naj samo pogleda koliko mladih start-upov poskuša svojo srečo v tujni in predvsem kakšen je trend. Ministrstva se (razen svetlih izjem) ne odzivajo na pobude, meljejo velike zgodbe, ministri se slikajo ob priložnostih, kjer lahko za nekaj delovnih mest doplačujejo zneske, o katerih bi lahko start-upi le sanjali.

In zato je stanje tako, da na leto povprečno 100 milijonov evrov, ki bi prišli v Slovenijo, oddide drugam. Žal v rokah mladih Slovencev, ki gredo z njimi.

Zapis je objavljen z dovoljenjem avtorja. Povezava do originalnega članka.

Aleš Špetič je podjetnik.


Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...