So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Zakaj je Slovenija kljub »številnim ukrepom« države še vedno v povprečju

Čas branja: 4 min
28.11.2016  10:23
»Naše aktivnosti na področju spodbujanja podjetništva bodo pokazale pozitivne rezultate v naslednjih dveh letih«: intervju s Sabino Koleša, generalno direktorico direktorata za podjetništvo, konkurenčnost in tehnologijo na gospodarskem ministrstvu.
(intervju) Zakaj je Slovenija kljub »številnim ukrepom« države še vedno v povprečju

Obveščaj me o novih člankih:  

Poročilo Evropske komisije o stanju malih in srednje velikih podjetij, ki je bilo minuli teden predstavljeno na konferenci v Bratislavi, Slovenijo postavlja v žalostno povprečje. Na nobenem področju nismo v ospredju, na nekaterih pa krepko zaostajamo. S predstavnico ministrstva za gospodarstvo in slovensko odposlanko za MSP-je Sabino Kolešo smo se pogovarjali o razlogih in rešitvah. 

V zadnjih letih imajo start-upi prek Slovenskega podjetniškega sklada dostop do semenskega kapitala, pripravlja se nova shema tveganega kapitala, na voljo so tako imenovana potrpežljiva posojila. Opravljena je bila določena regulacija poklicov, uvaja se vajeništvo, tukaj so tudi izobraževanja na področju podjetništva in razni dogodki.

Ampak kljub vsemu Slovenija ostaja v žalostnem povprečju EU, še posebej problematična sta odnos do podjetništva in odzivnost administracije, tudi dostop do kapitala je daleč od optimalnega.  Zakaj torej po vseh teh ukrepih in finančnih spodbudah nismo med najboljšimi desetimi? Ali je denarja premalo?

Ne bi rekla, da je denarja premalo. Finančni produkti so oblikovani za vse faze rasti podjetja. Od start-up faze do semenskega financiranja in mikro kreditov do potrpežljivih posojil. Tudi financiranje podjetij, ki so prezadolžena, pa imajo poslovni model in izdelke, ki na dolgi rok pijejo vodo, smo pokrili. Poleg tega smo letos pripravili razpise na področju spodbujanja inovativnosti. Je pa res, da so v preteklosti razpisi temeljili na nepovratnih sredstvih, sedaj pa je več povratnih.

Ali ta denar morda ni dovolj učinkovito porabljen?

V preteklosti je bilo to res. A takrat smo imeli več nepovratnih virov financiranja. Z namenom, da bo denar bolj učinkovito porabljen, smo v novi perspektivi postavili konkretne in numerične cilje. Medtem ko finaciranje v preteklosti pogostokrat ni bilo striktno vezano na dosežke, morajo danes podjetja, ki jih država podpre, pokazati rezultate – kot so nova delovna mesta ali dvig dodane vrednosti. To je ključno.

Ali gre preveč sredstev v upravljanje tega denarja?

Mislim, da ne. Res pa je, da so v nekaterih primerih, procesi od začetka načrtovanja do izvedbe, predolgi. Naredili smo analizo in dali predloge, kako te procese skrajšati. Če smo v preteklosti imeli razpis, na katerega se je  podjetje prijavilo enkrat, je zdaj razpis objavljen tako, da se odpiranje izvršuje v določenih intervalih. Ukrep tako velja daljše obdobje, pri tem pa ga glede na pomanjkljivosti vmes izboljšujemo.  

Večja težava za podjetja – s katerimi imamo stike prek zbornic in drugih institucij – so bolj v podpornem oziroma poslovnem okolju. Podjetja izpostavljajo kot problem, recimo, zakonodajo, ki jih dodatno finančno obremenjuje ali postavlja nove zahteve.

Tudi ta del poskušamo rešiti – minister je ustanovil ekipo za odpravo administrativnih ovir na podlagi konkretnih težav podjetij. Podjetje pride s konkretnim problemom, minister pa potem poskuša v sodelovnaju z ostalimi resorji težavo rešiti.                                                                                   

Drugi ukrep pa je tako imenovani MSP test, ki je od prvega junija letos končno uveljavljen. Gre za test vpliva zakonodaje na gospodarstvo. To pomeni, da bo moral vsak zakon, sprejet po rednem postopku, imeti ocenjen učinek na podjetja. Novih dodatnih ovir nova zakonodaja tako ne bi smela prinašati.

V podpornem okolju, priznavamo, so potrebne izboljšave. Mrežo e-vem točk, denimo, smo zaradi pomanjkanja sredstev financirali zgolj občasno. Sedaj vzpostavljamo nov sistem mreže podpornih točk za domače in tuje vlagatelje, ki bo dolgoročno financiran s strani države in bo povezovalen – to pomeni, da bo neka višja insitucija, denimo, SPIRIT, tista, ki bo morala povezati in organizirati brezplačne storitve za domače in tuje investitorje.

Ali je po vašem premalo sodelovanja med sindikati, delodajalci in ostalih interesnimi skupinami? t

To je treba graditi postopoma. Kulture sodelovanja se ne da izboljšati z danes na jutri. Z dobrimi praksami smo v zadnjih dveh letih začeli s sodelovanjem ministrstev. Pred tem smo običajno ukrepe izvajali vsak zase, v to vlagali veliko truda, a ukrepi med sabo niso bili nujno zelo povezani ali usmerjeni v isti cilj. Kar se tiče našega resorja, sodelujemo z drugimi ministrstvi na več področjih – recimo pri zakonu o vajeništvu z ministrstvom za izobraževanje, podjetji in zbornico. Tudi pri razpisih je več sodelovanja. Je pa res, da ko se pojavijo delodajalci in sindikati - z njimi sicer nimam neposrednega stika, bolj prek medijev - pa mislim, da bi morali biti vsi skupaj bolj ciljno naravnani. 

Zakaj torej nismo – glede na vse ukrepe in aktivnosti – bolje ocenjeni v poročilu?

Morate vedeti, da so podatki v poročilu za leto 2015. Bolj povezovalni ukrepi pa tečejo, bodisi od lani bodisi so bili uvedeni letos. Tako tudi rezultati pridejo  z zamikom.

Kdaj se bo torej poznalo?

Delno bi se moralo poznati že prihodnje leto, optimalno pa v dveh.

Poročilo še kot posebej negativno izpostavlja področje odnosa do podjetništva – izobraževanja torej.

Tudi na ministrstvu ugotavljamo, da smo pri odnosu do podjetništva slabi, zato delamo veliko na promociji podjetništva. In naredili bomo še več. Nekaj ukrepov na področju podjetniškega izobraževanja že imamo, na ministrstvu financiramo program UPI (Ustvarjalnost, podjetnost in inovativnost, op.a.), v okiru katerega izvajamo start-up vikende, financiramo inkubatorje, izobražujemo učitelje. Toreje nekateri ukrepi obstajajo.

Ampak to, da obstajajo, ni dovolj.

Res je. V bodoče  moramo usposobiti več učiteljev za podjetništvo, tako na področju predmetnika kot na ravni celotnega iobraževalnega sistema. Na tem področju je treba priključiti tudi ministrstvo za izobraževanje, ki je za to pristojno.

Podjetništvo mora postati način razmišljanja - med mladimi od osnovne do srednje šole in naprej. Ukvarjati se s tem na faksu je prepozno. Uloviti je treba najmlajše – to je ciljna skupina.

A potrebnega je več sodelovanja, več bo treba narediti na promociji dobrih praks. Podjetništvo se mora razumeti kot vrednota; pri nas ima namreč še vedno negativen prizvok. Morda je to povezano tudi z zgodovino.

Slovenska start-up scena  velja za eno bolj razvitih v Evropi, imamo kar precej vrhunskih globalnih zgodb. Številne povezovalne platforme in številni start-upi so uspeli brez vmešavanja države. Ali ni bolje, da se v nekaterih primerih država ne vmešava?

Res je, na start-up sceni so nekateri akterji, ki delujejo samostojno in nimajo interesa, da bi se država vpletala. Obstajajo pa tudi taki, kjer je interes, da država sodeluje predvsem finančno. Se pa strinjam, da naj se v to kar na trgu deluje, država ne vpleta, naj aktivnosti potekajo same od sebe.

A vseeno obstajajo področja, recimo univerzitetni inkubatorji, ki niso tržno naravnani, in kjer država mora pomagati. Država mora biti tam, kjer trg ne deluje sam, kjer pa deluje, pa ni smisleno, da se vpleta. Je pa treba poudariti, da ni prav, da bi država finacirala aktivnosti nekoga, ki na trgu opravlja enake storitve kot jih že uspešno nekdo tretji brez podpore države. Zdrava konkurenca mora obstajati.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...