So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenka na Stanfordu, ki podatke premetava tako, da bomo bolj zdravi

Čas branja: 4 min
18.11.2016  11:25
V osrčju Silicijeve doline mlada znanstvenica Marinka Žitnik razvija zapletene algoritme, zaradi katerih bodo zdravila učinkovitejša, obravnava pacientov v bolnišnicah pa bolj celostna.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Življenjepis Marinke Žitnik se že pri njenih 27 letih bere kot izjemen seznam dosežkov in priznanj. Bila je najboljša študentka ljubljanske fakultete za računalništvo in informatiko s povprečno oceno čiste desetke, prejela je študentsko Prešernovo nagrado za diplomsko delo, predčasno končala doktorat, se uvrstila med finaliste za Googlovo štipendijo ter gostovala na prestižnih univerzah v Torontu, Londonu in Houstonu. Med drugim je izdala že 15 znanstvenih člankov, trenutno pa znanje krepi na podoktorskem študiju na kalifornijski univerzi Stanford.

Žitnikova se ukvarja z matematičnim modeliranjem, umetno inteligenco in strojnim učenjem, še posebej pa jo zanima analiza velikih in heterogenih bioloških in medicinskih podatkov. »Ker jih je vse več, lahko danes lažje prepoznamo odnose med geni, kemičnimi elementi, molekularnimi označevalci, boleznimi in zunanjimi dejavniki,« pojasnjuje.

Žitnikova je med drugim razvila nove statistične metode, zaradi katerih bolje razumemo delovanje in organizacijo biološko-informacijskih podatkovnih sistemov. Njene rešitve so med drugim neposredno pripomogle k novim ugotovitvam na področju laboratorijskega eksperimentiranja.

Zapletena znanost, ki pomaga reševati vsakdanje težave

Znanost, s katero ima Žitnikova opravka, je resda kompleksna in zahtevna, so pa končni rezultati prizadevanj mlade znanstvenice razumljivejši. Zaradi njenih statističnih modelov imajo farmacevti, denimo, bolj jasen vpogled v delovanje učinkovin na bolezen, kar pomeni, da lahko razvijejo učinkovitejša zdravila. Možnosti uporabe so številne in med drugim vključujejo hitrejše prepoznavanje rakavih obolenj in bolj celostno obravnavo bolnikov.

»Področje bioinformatike je postalo zelo živahno. Raziskave potekajo na številnih koncih, vsem pa je skupno, da poskušajo v procese vpeljati računske metode in tako strokovnjakom pomagati pri odločanju,« pojasnjuje Žitnikova, ki so jo raznovrstni matematični problemi in njihovo reševanje z računalnikom vselej motivirali. »Poskušamo rešiti povsem praktične težave, ki izhajajo iz vsakdanjega življenja, njihove rešitve pa opišemo z algoritmi. Morda se to za marsikoga zdi težaven korak, zato se mi zdi pomembno, da začnemo že zgodaj razvijati tako razmišljanje,« meni.

Povezovanje je rdeča nit Stanforda

Na Stanfordu je mlada predstavnica slovenske znanstvene srenje zadnjih sedem mesecev. Pred tem je priznano ustanovo že obiskala, in sicer kot štipendistka Ameriško-slovenske izobraževalne fundacije (ASEF). »Že takrat sem dobila izjemno dober občutek. Ljudje so navdušeni nad znanostjo in zelo uživajo v tem, kar delajo,« opisuje.

Pravi tudi, da je zelo preprosto pristopiti k profesorjem in drugim sodelavcem, čeprav se ukvarjajo s povsem drugimi področji. »Hitro namreč najdeš točko za skupni projekt. In če imaš željo in izkazuješ pripravljenost, ni težko pridobiti pomočnikov in mentorjev, ki ti pomagajo pri izpeljavi projekta,« dodaja.

Če delaš tisto, kar imaš rad, je vse lažje

Beseda hitro nanese tudi na Slovenijo. Žitnikova ugotavlja, da so razlike med različnimi slovenskimi inštitucijami in celo skupinami znotraj njih lahko zelo velike. »Imamo številne odlične raziskovalne skupine, ki so vpete v mednarodni prostor. Zanje je značilno, da ljudje ne delajo od osmih do štirih, potem pa zaprejo računalnik in gredo domov, ob koncu tedna pa ne pogledajo elektronske pošte,« opaža.

Tempo dela in življenja je na Stanfordu po drugi strani veliko hitrejši, kako ga preživeti? »Če delaš tisto, kar imaš rad, ni težko. Tudi na dopustu rada spremljam raziskovalne napredke in smernice v industriji. Poleg tega z drugimi deliš podobno razmišljanje. Nihče ni zapet in zadržan, vsak raje izmenjuje znanje in izkušnje ter se povezuje,« odgovarja. Pravi tudi, da drugače od slovenskih fakultet (zgolj) znanje na Stanfordu ni vstopnica, ki odpira vsa vrata. »Motiviranost je tista, ki te pripelje najdlje. Pokazati moraš željo, da si pripravljen tvegati in delati, da si boš prizadeval nadgraditi znanje in ga nato uresničil v konkretnih izdelkih, aplikacijah in metodah.«

Tudi uspeh kolega te krepi

Žitnikova tudi pravi, da tekmovalnost na Stanfordu ni razumljena kot nekaj slabega. »Če je nekomu zraven mene uspelo, se poskušam od njega čim več naučiti. Zanima me, kako mu je uspelo, da bo uspelo tudi meni,« opisuje razmišljanje, ki se ga v Sloveniji pogosto še vedno otepamo. »Uspeh drugega te lahko plemeniti in je cenjen, ker veča prepoznavnost inštitucije, katere del si tudi sam,« pravi.

Za Stanford je sicer znano, da razume potrebe gospodarstva. Žitnikova razlaga, da je sodelovanje z drugimi organizacijami lahko zelo zanimivo, tudi zato, ker lahko s skupnim delom vsi hitreje napredujemo. »Poleg tega je človeku v veliko zadovoljstvo, ko se njegove ugotovitve razvijejo v nekaj konkretnega,« dodaja.

Šele v tujini ugotoviš, kako lepo je doma

S Slovenijo Žitnikova ohranja močne vezi na področju raziskovalnega dela. Tako sodeluje z ljubljanskima fakultetama za matematiko in fiziko ter računalništvo in informatiko. Je pa že po razmeroma kratkem času v tujini prišla do spoznanja slovenskih zdomcev.

»Šele zdaj sem ugotovila, kako lepo je pravzaprav v Sloveniji. Življenjski standard je res visok.« In čeprav po njenih besedah tudi na Stanfordu poskrbijo za svoje varovance – jim med drugim financirajo zdravstveno zavarovanje in pomagajo pri iskanju stanovanja –, pa na splošno v ZDA ni vselej tako.

»V Sloveniji je veliko stvari, ki se zdijo samoumevne; že dejstvo, da se lahko ponoči brez skrbi sprehajaš po mestu, pa bližina lepe narave, mobilnost in bogata kulturna dediščina. K sreči imamo vsaj nekaj tega tudi v Kaliforniji,« pravi.

Uspeh sestavljajo pogum, vztrajnost in raznovrstnost

Kljub mladosti je Žitnikova dosegla že veliko. Njeni napotki pridejo prav na različnih področjih življenja. »Človek mora biti vztrajen in pogumen. Če imaš cilj, je za njegovo dosego treba vložiti veliko časa in truda. In četudi prvič ne uspe, poskusi še enkrat, dvakrat ali trikrat,« svetuje.

Nasvet ima tudi za snovalce izobraževalnega sistema. »Treba je spodbujati samostojno razmišljanje, ustvarjalnost in raznovrstne sposobnosti. Nič ni narobe, če mlad človek, ki je odličen na nekem področju, štrli iz povprečja.

Tukaj v Silicijevi dolini se zdi, da so znanja iz številnih, čeprav precej različnih disciplin, nevsakdanji interesi in nenavadni hobiji dodana vrednost. In pri delu v skupinah se raznovrstnost znanj pogosto izplača – denimo, ko odkrijemo, da se podobna vprašanja pojavljajo na nekem drugem, na prvi pogled povsem različnem področju. In če je to področje enemu od kolegov dobro znano, lahko hitreje pridemo do rešitve.

To v Sloveniji pogrešam.«


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...