So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Start-up, ki spreminja posel trgovanja s terjatvami

Čas branja: 4 min
15.11.2016  09:20
Mlada ekipa podjetja Borza terjatev pravi, da je industrija faktoringa zrela za disrupcijo.
Start-up, ki spreminja posel trgovanja s terjatvami
Foto: Ales Beno

Obveščaj me o novih člankih:  

Borza terjatev je spletna platforma, ki deluje kot organizirani borzni trg za trgovanje s poslovnimi terjatvami – to je s kratkoročnimi obveznostmi, ki jih imajo podjetja do svojih dobaviteljev za prejete dobave blaga in storitev. 

Ustvarjalca platforme, Marko Rant in Tomi Šefman, sta po lastnih besedah pri zasnovi izhajala iz ideje, da bi iz poslovnih terjatev naredila finančni instrument, s katerim bi bilo možno trgovati na enak način kot z delnicami ali obveznicami na borznem trgu.

»Če se tehnično izrazim je Borza terjatev integriran trgovalno-poravnalni sistem, ki omogoča avtomatizirano trgovanje s terjatvami in poravnavo sklenjenih borznih poslov. Oziroma malo drugače – gre za spletno peer-to-peer platformo, ki združuje kupce in prodajalce poslovnih terjatev,« razlaga.

Kdo lahko sodeluje

Na platformi se lahko registrirajo vse gospodarske družbe in samostojni podjetniki, ki so vpisani v Poslovni register Slovenije. Fizične osebe, ki ne opravljajo dejavnosti, se ne morejo neposredno registrirati kot člani borze, vendar pa lahko v terjatve investirajo posredno – Borza terjatev takšnim vlagateljem omogoča, da v terjatve vlagajo preko njene hčerinske družbe BT naložbe.

Kako poteka

Poslovanje na Borzi terjatev po besedah Ranta poteka v avkcijskem načinu trgovanja. Za vsak lot terjatev, ki je predmet posameznega prodajnega naročila, se na borznem trgu vzpostavi dražba v okviru katere investitorji oddajo svoje ponudbe (naročila za nakup). Prodajalec sam določi limite prodajnega naročila, torej časovno omejitev trajanja dražbe, minimalno sprejemljivo ceno za prodajo ter ceno za takojšnjo prodajo na borznem trgu.

»Vse ponudbe, ki jih investitorji oddajo v okviru dražb so krite, saj Borza terjatev od investitorjev zahteva, da denarna sredstva na svoj trgovalni račun nakažejo vnaprej, še pred oddajo naročila za nakup,« trdi Rant.

Do danes prodanih že več milijonov evrov terjatev

Platforma v Sloveniji aktivno deluje od novembra 2015 (pred tem je ekipa razvila in testirala še pilotno platformo), do danes pa se je na njej registriralo prek 250 podjetij in prodalo za skoraj pet milijonov evrov terjatev. Skupaj je bilo – tako Rant - sklenjenih nekaj manj kot 450 borznih poslov po povprečni vrednosti okrog 11 tisoč evrov.

Povprečni diskonti pri prodaji terjatev se trenutno gibljejo med pol odstotka in enim odstotkom na 30 dni do datuma pričakovanega plačila, trend pa je v upadanju diskontov, kar pomeni, da postajajo pogoji za prodajalce vse boljši. Po dosedanjih izkušnjah večina prodajalcev na dražbah sicer prejme med pet in deset ponudb, imeli pa so tudi že dražbo z več kot 30 ponudbami.

»Tradicionalni faktoring je zastarel«

Ideja o prodaji terjatev seveda ni nova. Podjetja se že desetletja poslužujejo prodaje terjatev v obliki faktoringa, ki pa po mnenju Ranta še vedno deluje »po zelo staromodnih vzorcih, zato naš poslovni model tudi temelji na disrupciji te industrije«. Faktoring podjetja terjatve odkupujejo v lastnem imenu in za lasten račun, medtem ko Borza terjatev zgolj upravlja s platformo na kateri se srečujejo različni prodajalci in kupci terjatev.

V vsakem primeru starim igralcem nova tehnologija ni preveč všeč. »Z odpiranjem trga faktoringa širšemu krogu investitorjev povečujemo konkurenčnost in s tem znižujemo cene. Za podjetja, ki prodajajo terjatve je to dobro, saj dosegajo boljše pogoje, za faktoring podjetja, ki se s tem preživljajo pa ne. Prepričani smo, da je trg faktoringa v Sloveniji preveč zaprt, kar omejuje njegovo rast,« meni sogovornik.

Kako služijo

Poslovni model Borze terjatev temelji na trgovalnih provizijah, ki jih zaračunajo strankam (podobno kot pri borznem trgovanju). Prodajalcem terjatev zaračunajo pet evrov na prodajno naročilo in še 0,25 odstotkov od nominalnega zneska terjatve ob sklenitvi borznega posla; prodajalec mora kot svoj strošek dodatno upoštevati še doseženi diskont pri sklenitvi borznega posla, ki pa je prihodek investitorja.

Kupcem terjatev po drugi strani računajo 20 odstotkov doseženega diskonta ob sklenitvi borznega posla. To pomeni, da če je terjatev vredna 100 in se kupi za 99, znaša diskont 1 in je torej provizija Borze terjatev kupcu 0,2. 

Poleg navedenega imajo po besedah Ranta še nekaj drugih prihodkov iz naslova vodenja trgovalnih računov. Načrtovani skupni prihodki Borze terjatev tako znašajo med 0,50-odstotka in 0,65-odstotka prometa, a ti so za zdaj skromni. »Letos namreč šele dobro začenjamo, zaradi promocije ob lansiranju Borze terjatev pa smo tudi močno spustili cene naših storitev, tako da letos načrtujemo zgolj okrog 15 tisoč evrov prihodkov z naslova provizij. Glede na trenutno rast volumnov trgovanja in iztek promocijskih obdobij pa se bomo v drugi polovici prihodnjega leta že pokrivali,« napoveduje sogovornik.

Ideja sredi noči                                                                

Idejo je Rant sicer dobil leta 2011 ob delu na nepremičninskem projektu, zaradi katerega »ponoči nisem mogel spati, ker sem razmišljal o možnosti odkupa terjatev«. Pravi, da je želel preveriti, kje bi lahko dobil informacije o tem, kdo prodaja katere terjatve in po kakšni ceni, vendar ni našel ničesar. »Potem sem napisal mail kolegu Tomiju Šefmanu, s katerim sva že pred tem poslovno sodelovala, in tako se je zgodba začela.«

Investicije za rast

Kljub vsemu sprva ni šlo vse po načrtu, zataknilo se je namreč pri financiranju. Ker ustanovitelja na začetku nista našla primernih poslovnih angelov, je projekt nekaj časa miroval – vse do leta 2014, ko sta potencial prepoznala vlagatelja Janez Klobčar in Peter Ribarič, ki sta v mlado podjetje skupaj investirala 150 tisoč evrov semenskega kapitala.

Pred dnevi je Borza terjatev dobila še dodatno finančno injekcijo s strani Slovenskega podjetniškega sklada in tujega zasebnega sklada Fil Rouge Capital v višini 300 tisoč evrov, dodatna sredstva v znesku 80 tisoč evrov pa je ekipa zbrala tudi na platformi za množično investiranje CONDA.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...