Kako pametno lahko postane mesto? Kako pametno lahko postane mesto? Pričevanje o nagli digitalizaciji najinovativnejših domačih podjetij.
Kako zmagati v dobi robotizacije služb Kako zmagati v dobi robotizacije služb Pet pogojev za uspešen prehod v nove oblike služb – od skupnih pristopov do zakonodajnih podlag
Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend »Treba je razumeti tehnologijo, ki je na voljo, in ves čas slediti trendom,« je udeležencem 5. Konference slovenskih izvoznikov na Brdu pri Kranju povedal Nicklas Bergman.
Obogatena resničnost prinaša občutek lastništva še pred samim nakupom Obogatena resničnost prinaša občutek lastništva še pred samim nakupom Ne le, da so stranke pripravljene virtualno predstavljen izdelek kupiti prej, za njega so pripravljeni odšteti več.

Kaj je growth hacking in zakaj je pomemben za prihodnost vašega posla

Čas branja: 6 min
11.11.2016  18:24
"Growth hackinga se ni težko naučiti, težko pa ga je obvladati. Gre bolj za način razmišljanja in načrtovanja prispevka k rasti podjetja kot pa za procese in veščine."
Kaj je growth hacking in zakaj je pomemben za prihodnost vašega posla
Skupina "growth hackerjev", ki se skupaj kalijo v nizozemski akademiji za tovrsten marketing Growth Tribe. Desno avtorica prispevka Maja Voje. Foto: Growth Tribe.

Maja Voje je bila med več kot 600 kandidati izbrana v skupino 23-ih mladih strokovnjakov za oglaševanje, analizo podatkov in razvoj programske opreme.

Septembra so začeli s trimesečno »growth« akademijo v Amsterdamu, ki jo organizira prva šola za tako imenovani »growth hacking« v Evropi Growth Tribe v sodelovanju z Univerzo v Amsterdamu, start-upom Catawiki in Facebookom.

Vojetova je za Startaj.si strnila svoje misli – tako o razvoju growth hackinga, pomenu podatkovne analitike, pa tudi delovnih navadh Nizozemcev.

Najprej: kaj sploh je growth hacking

Growth hacking uporablja metodološki pristop za reševanje izzivov na področju rasti podjetja. Ti izzivi so lahko pridobovanje uporabnikov, uravnavanje njihovih interakcij z izdelkom ali storitvijo, povečanje prihodka, raziskava trga za lansiranje novega produkta (iskanje t.i. problem-solution fita) ali pa, denimo, uvedba sistema za priporočila na spletu.

Določi se en cilj (metrika: na primer: število mesečnih aktivnih uporabnikov, ciljna konverzija na spletni strani, stroški pridobivanja novih strank, odstotek strank, ki priporoči izdelek svoji socialni mreži), ki jo je potrebno izboljšati in potem z metodologijo growth procesa naredimo predloge eksperimentov katerih cilj

 

je doseči zastavljeno metriko oziroma se ji približati. Namen teh eksperimentov je s čim nižjimi stroški in v čim krajšem času doseči ciljno metriko.

Nekateri strokovnjaki pravijo, da 80 odstotkov growth hacking eksperimentov ni uspešnih. Iz eksperimentov, ki so uspešni, pa se lahko naučimo ogromno in pomembno pripomoremo k poslovnim rezultatom podjetja, bodisi z znižanjem stroškov ali pa povečanjem prihodkov.

Zame je growth hacking bistveno širše področje od marketinga. Growth hacker v podjetju tesno sodeluje s produktno ekipo. Rezultati eksperimentov so v veliko pomoč pri prioritezaciji produktnega plana, prav tako pa za produktno ekipo pripravljamo nekatere materiale.

Konkretno na primeru. Imamo izziv kako bi na Startaj.si pripeljali več obiskovalcev. Tipični tržnik bi iz rokava potegnil naslednje ideje: družbena omrežja, oglaševanje na spletu, ponovno trženje (če je res dober tržnik), growth hacker pa bi razmišljal o sledečih eksperimentih: nujen zajem maila na strani ob prvem obisku s pomočjo npr. magneta za obiskovalce, zaklenil del vsebin, ki bi jih lahko odprli tako, da npr. povabimo tri prijatelje  ali celo poscrape-ati (zajeti podatke iz tretjih spletnih strani) listo udeležencev kakšnega ciljnega dogodka in jim poslati seznam najbolj vročih člankov.

Velja pa, da growth hacking ni evolucija marketinga, še manj pa njegova zastonjska verzija. Marketing ne bo umrl, ker je pa pohodu growth hacking. Se bo pa neizogibno spremenil.

Se je growth hackinga težko naučiti

Growth hackinga se ni težko naučiti, težko pa ga je obvladati. Gre bolj za način razmišljanja in načrtovanja prispevka k rasti podjetja kot pa za procese in veščine. Principe growth hackinga lahko uporabimo tudi v drugih sferah življenja.

Jaz sem si na primer ta mesec “growth hackala twitter” in prišla med 0,1 odstotka strokovnjakov, ki twitajo o growth hackingu.

Imaš problem, ki te moti (sprožilec). V mojem primeru je bil problem, da se v Twitterjem nisem nič ukvarjala in da sem imela samo nekih 300 sledilcev. Ker pa je v stroki Twitter vedno bolj pomemben, sem se odločila, da hitro in kakovostno povečam svojo bazo in vpliv. To bi lahko enostavno naredila z orodji tipa Followliker, ampak želela sem aplicirati metode, ki mi bodo prinesle relevantne sledilce. Določila sem nekaj tem za katere uporabljam #, inspiracijo za vsebino najdem na Klout in growthhackers.com.

Dnevno objavim v povprečju šest twittov in ko sem intenzivno delala na rasti profila (tako, da sem tudi sama sledila izbranim uporabnikom), sem dobivala po sto organskih sledilcev na dan. Pravilo čez palec je, da te vsak četrti človek, ki ga slediš sledi nazaj, z mojo metodo pa sem dobila tudi 60-odstotno konverzijo sledilcev. Seveda sem uporabila tudi nekaj metod, ki so se izkazale za neuspešne, ampak čez opis tega primera poskušam orisati miselnost growth hackerja, ki ne odneha ob prvi oviri in se drzno uči tako iz zmag kot tudi iz neuspehov.

Katere veščine in znanja človek potrebuje

Če posplošimo, bi lahko rekli da je growth hacking hibrid med analizo podatkov, osnovnim oblikovanjem in managementom uporabniške izkušnje, marketingom in programiranjem. V praksi pa za ponazoritev širokega nabora veščin, ki jih growth hacker potrebuje za opravljanje svojega dela uporabljamo spodnji T- diagram.

Pa brez strahu, nihče ne zna prav vsega popolno - osebno še nisem spoznala nekoga, ki bi od teh 30-ih kvadratkov rekel, da obvlada več kot 20 področij. Najboljše growth ekipe so interdisciplinarne. Pomembno je, da poznaš osnove, vse ostalo se da »pogooglat« in priučiti, ko je to potrebno. Samorog, ki obvlada vsa ta področja, se morda skriva kje na Facebooku, Uberju, LinkedInu, Spotify-ju (ki imajo najboljše growth ekipe na svetu). Ostali smo in še nekaj časa bomo v procesu učenja.

Učenje na Nizozemskem

Odločitev za udeležbo akademije v Amsterdam je sicer rezultat nekega deževnega julijskega popoldneva, ko sem iskala spletni tečaj o growth hackingu. Našla sem Growth tribe, ki ima odlične predavatelje, program je usmerjen v uporabnost znanja in ponuja točno to, kar potrebuješ za uspešno delo v novodobnem growth oddelku.

Akademijo imamo vsak torek od 9:00 do 22:00, drugače pa sodelujemo z lokalnimi podjetij – v mojem primeru z nizozemskim podjetjem Hiiper. Trenutno se pripravljamo na lansiranje Android in iOS aplikacije, veliko predstavitev pa pričakujejo v januarju. V ekipi delam s kolegico iz Nizozemske in kolegom iz Belgije, skupaj pa sodelujemo pri UX raziskavah (uporabniška izkušnja), lansiramo CRO eksperimente (optimizacije konverzije), postavljamo pristajalne strani in analiziramo vedenje uporabnikov v beti.

Razvojna centra startupa sta v Romuniji in Ukrajini. Osebno pogrešam možnost osebne komunikacije (face) s programerji, ampak s pomočjo Slacka, Jire in Trellota delo teče nemoteno. Pravzaprav nas odsotnost produktne ekipe v pisarni motivira, da izbiramo eksperimente in naloge, ki jih lahko sami neodvisno izvedemo s pomočjo orodij, katerih vmesnik ni konzola. (npr. Unbunce, Optimizely, Mixpanel, Bubble , Typeform, itd.).

Nizozemska hitro priraste k srcu

Po mojih izkušnjah je delovna etika na Nizozemskem na bistveno višjem nivoju. Zaposleni so bolj opolnomočeni in svobodni pri razporejanju svojega časa. Dokler delaš dobro in dosegaš želene rezultate, se nihče ne vtika vate. Delovno okolje je po mojih izkušnjah bistveno manj hierarhično in manj formalizirano kot doma.

Tako start-upi, kot tudi večja podjetja, imajo urejene sisteme za delo od doma. Tukaj ni tečajev varnosti na delovnem mestu in tudi računovodstvo za podjetja je bistveno bolj preprosto. Start-up podjetje lahko na primer brez problema povrne stroške prevoza nekomu, ki je prišel na razgovor, najame freelancerja ali uporabi kreditno kartico ustanovitelja, da plača naročnino na programsko opremo, ki bi jo radi testirali. Pa investicij je bistveno več. Tudi to zelo pomaga, da se start-upi dobro razvijajo in ustvarjajo ugodne delovne pogoje za mlado talentirano delovno silo tako doma kot tudi iz tujine.

Če pogledamo zgodovino, je bila Nizozemska ena izmed najbolj uspešnih in bogatih kolonialnih držav. New York je bil originalno nizozemski. Sama vidim veliko vzporednic med nizozemsko in ameriško kulturo. Skozi zgodovino so bili kot narod podjetni in oportunistični. Blagostanje, podjetnost in svobodoljubnost morda še danes krojijo delovna mesta. Nizozemci so prijetni, delovni in simpatični ljudje.

Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Kako zmagati v dobi robotizacije služb

Pet pogojev za uspešen prehod v nove oblike služb – od skupnih pristopov do zakonodajnih podlag

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Bergman: Umetna inteligenca je trenutno najpomembnejši tehnološki trend

»Treba je razumeti tehnologijo, ki je na voljo, in ves čas slediti trendom,« je udeležencem 5. Konference slovenskih izvoznikov na Brdu...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako pametno lahko postane mesto?

Pričevanje o nagli digitalizaciji najinovativnejših domačih podjetij.