So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Tvegani kapital v Sloveniji: malo ga je, pa še država ga je dodatno obdavčila

Čas branja: 4 min
07.11.2016  10:25
Kakšna je prihodnost tveganega kapitala pri nas? Shema financiranje skladov se je lani zaključila, nova je še v zraku, država pa medtem ne dela usluge slovenskim start-upom, ki iščejo višje vložke.
Tvegani kapital v Sloveniji: malo ga je, pa še država ga je dodatno obdavčila
Foto: Shutterstock

Obveščaj me o novih člankih:  

»Mini davčna reforma«, ki so jo poslanci še drugič – po vetu državnega sveta – sprejeli pred časom, prinaša tudi pomembno spremembo na področju tveganega kapitala.

Doslej je veljalo, da se kapitalski dobiček, ustvarjen s prodajo deleža v družbi tveganega kapitala, ni štel v dobiček podjetja, po zakonu o dohodnini pa ti kapitalski dobički niso bili obdavčeni. Hkrati je veljalo, da družba tveganega kapitala od ustvarjenega dobička ni plačevala davka na dobiček. »Podjetja že tako ali tako plačujejo davek na dobiček in ni razloga, da bi ga obdavčili še enkrat,« razlaga Jure Mikuž iz RSG Kapital, ki upravlja družbo tveganega kapitala Prvi sklad DTK.

Pravi, da je oprostitev davka temeljila na shemi državnih pomoči, ki se je iztekla že leta 2013. Takrat bi morali po njegovih besedah na ministrstvu za finance sprejeti novo, »a so s sprejetjem zavlačevali tako dolgo, da je vmes že prišla ideja o novem zakonu«.

S spremembami zakona o davku od dohodka pravnih oseb in zakona o dohodnini so te olajšave tako črtane. »Očitno je bilo tako zanje bolj enostavno,« komenitra Mikuž.

Zakaj je nova davčna politika problematična

Tvegani kapital ima rad okolja z nizkimi davki, kot so Nizozemska, Luksemburg in druge davčne oaze. Zato skladi, ki delujejo drugod – v Veliki Britaniji, Franciji ali Sloveniji – običajno »zahtevajo« drugačno obravnavo, bodisi v obliki skupnega javno-zasebnega financiranja bodisi davčnega ščita. In če tega ne dobijo, se držav, kot je Slovenija, raje na široko izognejo.  

Odločitev države, da z mini davčno reformo odpravi olajšave na naložbe tveganega kapitala, je le zadnja v dolgi vrsti klofut, ki jih je država prizadejala skladom tveganega kapitala. »Mi smo vlagateljem to olajšavo prodajali kot bombon, s katerim smo jih prepričali, da so prišli k nam, zdaj nam je država vzela še ta adut,« dodaja Mikuž.

Tvegani kapitala je pri nas redkost

Tvegani kapital je v Sloveniji že tako ali tako bolj izjema kot pravilo. Med državami OECD ga je bilo lani v Sloveniji vloženo skoraj najmanj, za nami je bila le Grčija. Glede na delež tveganega kapitala, izraženega v BDP-ju, pa so se poleg Grčije za Slovenijo uvrstili zgolj še Italija in Češka.

Tudi petletni program financiranja slovenskih družb tveganega kapitala se je lani avgusta zaključil, kar pomeni, da mora start-up po višji vložek (nad milijon evrov) v vsakem primeru v tujino. 

Omenjena shema je temeljila na javno-zasebnem partnerstvu, v katerem je bila država prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) 49-odstotna solastnica. Skupaj je bilo v tem času za start-upe namenjenih 29 milijonov evrov (tako državnega oziroma evropskega denarja kot privatnega). Podprtih je bilo 29 podjetji, 28 jih po trditvah SPS še deluje. Podjeta so doslej ustvarila okoli 300 delovnih mest.

Kaj bo prinesla nova shema

Končni podatki o uspešnosti naložb bodo sicer znani po izstopu DTK iz podjetij, kar se bo po pričakovanjih zgodilo do leta 2020. Na SPS medtem pravijo, da je v načrtu nova linija podpore s tveganim kapitalom.

Na SPS razlagajo, da je model zamišljen na podlagi dobre prakse baltiških držav, pri načrtovanju pa sodelujejo z Evropskim investicijskim skladom, ki je tudi glavni koordinator projekta.

Gre za obliko t.i. čezmejnega sklada skladov tveganega kapitala v državah Centralne Evrope (CEFoF). V njem naj bi sodelovalo več držav članic - poleg Slovenije še Avstrija, Madžarska, Češka, Slovaška, Hrvaška in severovzhod Italije.

Slovenski prispevek do osem milijonov evrov 

EIF bi omenjeno skupino skladov tudi vodil in upravljal, hkrati pa k finančnim sredstvom, zbranih s strani sodelujočih držav članic, prispeval še 40 odstotkov. Predvidena višina sredstev tega čezmejnega sklada skladov se v trenutni fazi načrtovanja ocenjuje na znesek med 120 – 150 milijonov evrov. Prispevek Slovenije je po tržnih analizah EIF ocenjen na med šest in devet milijonov evrov.

Model bo predvidoma deloval na principu javno zasebnega partnerstva – sklad skladov bo pod okriljem EIF poiskala privatne sklade tveganega kapitala (predvidoma od šest do devet), ki bi v tem partnerstvu sodelovali še s 50-odstotki dodatnih privatnih sredstev.

»EIF bi pri izbiri sodelujočih skladov tveganega kapitala ter njihovih investicijskih politikah veliko pozornost med drugim namenjal tudi takšni razporeditvi, ki bi posamezni sodelujoči državi članici omogočala, da bo v njena podjetja vloženih vsaj toliko sredstev, kot bo posamezna država prispevala v celoten model,« dodajajo na skladu. Skupno to pomeni, da bi se znesek dosegljivega kapitala v okviru tega modela za podjetja povečal na med 240 in 300 milijoni evrov.

Slovenija »potrebuje 20 milijonov evrov«

Za Slovenijo bi bilo torej odmerjenih okoli 15 milijonov evrov tveganega kapitala (tako privatnega kot javnega). Na SPS sicer menijo, da je to minimalna vsota in dejansko potrebo po tovrstnih oblikah financiranja ocenjujejo na okoli 20 milijonov evrov.

Trenutno sicer potekajo usklajevanja na ravni posameznih potencialnih partnerskih državah članicah. Po dosedanjih planih bi se dokončno oblikovanje čezmejnega sklada lahko izvedlo v prvi polovici leta 2017.

Jure Mikuž: Zadeva bo še trajala

Jure Mikuž je pri napovedovanju bolj previden. Pravi, da imajo države, ki pripravljajo program, svoje agencije. »In preden bodo uskladili pogoje, bo trajalo. Tudi zbiranje kapitala s strani privatnih investitorjev je lahko zamudno. Če bi država že jutri objavila pogoje sodelovanja, dvomim, da bi bil sklad naslednje leto že operativen.«



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...