So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

V čem je skrivnost uspeha Silicijeve doline

Čas branja: 11 min
20.10.2016  22:30
Zakaj prav na tem delu sveta, na nekaj deset kilometrih med San Franciscom in San Josejem, vznikajo najvrednejša podjetja na svetu, kako smo zastopani Slovenci in zakaj na to dolino leti tudi vse več kritik.

Obveščaj me o novih člankih:  
Google dodaj
Apple dodaj
Evgenij Morozov dodaj
Nicholas Adams dodaj
Jure Leskovec dodaj

Silicijeva dolina na prvi pogled ne daje vtisa tehnološkega središča sveta. Prometne table za Palo Alto (Tesla), Mountain View (Google) in Cupertino (Apple) na poti med letališčem v San Franciscu in San Josejem sicer res namigujejo na bližino največjih in najdražjih podjetij na svetu, a je disonanca ideje po svetu opevane Silicijeve doline z razmeroma slabimi cestami, dolgimi prometnimi zamaški in številnimi verigami s hitro prehrano preveč očitna, da je ne bi opazili.

S tem so besede, ki sem jih prebral v enem od ameriških poslovnih medijev in jih med obiskom slišal še nekajkrat, dobile veliko več smisla: »Silicijeva dolina ni geografski prostor. Silicijeva dolina je način razmišljanja.«

Tukaj smo vsi po malem podjetniki

Nicholas Adams je domorodec iz San Joseja, večkrat nagrajeni publicist in strokovnjak za odnose z javnostjo ter potomec nekdanjih lastnikov sadovnjakov in obratov za konzerviranje sadja – še iz časov, ko so bila sončna pobočja okoliških hribov polna sadnih nasadov. Morda je manj znano, da so do petdesetih let prejšnjega stoletja kraji doline »Srčevih dobrot«, kot so jo takrat imenovali, celo veljali za največje proizvajalce sadja na svetu.

»Hitreje prišleki razumejo, da je Silicijeva dolina stanje zavesti, hitreje bodo napredovali in uspeli,« pravi. »Tukaj smo vsi po malem podjetniki, motivirani in osredotočeni na nekaj, kar je večje od nas. Prevladuje kultura povezovanja in sodelovanja, brez tega nihče ne uspe,« razlaga.

Ideja povezovanja vsega in vseh se zdi rdeča nit življenja v Silicijevi dolini. Sanny Saini, eden izmed direktorjev pri Googlovem oddelku za podatkovne baze, pravi: »Vse se dogaja zelo hitro, ljudje morajo ostati v koraku z novostmi in trendi. In ker sam ne veš vsega, je najbolj priročno, da poznaš čim več ljudi, ki te lahko osvežijo z informacijami,« poudari bolj pragmatične cilje intenzivnega mreženja.

Prepovedane konkurenčne klavzule

Vrednost Silicijeve doline je v družabnem omrežju in pretoku informacij, brez težav si je mogoče izmenjevati izkušnje in ideje, pravijo sogovorniki. Imata pa tovrstno razmišljanje in delovanje zelo birokratsko podlago. V Silicijevi dolini oziroma Kaliforniji so v nasprotju s preostalim delom ZDA in Evropo konkurenčne klavzule prepovedane. Tako ni omejitve za prestop in delo v konkurenčnem podjetju. Da človeški kapital, talent ne more biti pogodbeno vezan na kateregakoli delodajalca – z nekaj zelo redkimi izjemami, so kalifornijski zakonodajalci določili že davnega leta 1872.

Stanford – kalilnica prvorazrednih kadrov in inkubator inovacij

Približno v tistem času, natančneje leta 1891, je v osrčju Silicijeve doline, med San Josejem in Palo Altom, prve študente sprejel Stanford. Univerza, ki jo je postavil kalifornijski železniški tajkun Leland Stanford, je danes tretja najboljša na svetu in predvsem odlična kalilnica prvorazrednih kadrov za podjetja Silicijeve doline.

Na Stanfordu pravijo, da pripravljajo svoje študente na »uspeh v življenju« in glede na statistiko jim gre dobro. Ameriška podjetja, ki so jih ustanovili njihovi diplomanti, so denimo lani ustvarila za 2.700 milijard dolarjev (okoli 2.400 milijard evrov) prihodkov, kar je približno na ravni bruto domačega proizvoda Velike Britanije, petega največjega gospodarstva na svetu.

Med nekdanjimi študenti Stanforda je 30 milijarderjev, med njimi Sergey Brin, David Filo, Jerry Yang, Evan Spiegel, Peter Thiel in Len Bosack, soustanovitelji Googla, Yahooja, Netflixa, Snapchata, PayPala oziroma Cisca. Študenti s Stanforda so sodelovali tudi pri nastanku podjetij eBay, Electronic Arts, Gap, Instagram, Nike, Tesla in Sun Microsystems.

Univerza že desetletja velja za inkubator pomembnih tehnoloških prebojev, med drugim ojačevalnika optičnih vlaken, ki je občutno pohitril komunikacijske sisteme, na katerih temelji internet, rešitve za digitalno sintezo glasov in terapijo s protitelesi, ki omogoča zdravljenje avtoimunskih bolezni. Stanford je tudi računalniški pionir; oddelek za tovrstno znanost so odprli v šestdesetih, lastno komunikacijsko omrežje z internetom povezali leta 1988, tri leta pozneje pa je v njihovih laboratorijih nastala tudi prva ameriška spletna stran.

Vsega je kriv Frederick Terman

Temelje novodobega Stanforda je postavil Frederick Terman. Profesor in elektroinženir je univerzo namreč prepričal, da del svoje infrastrukture odstopi takratnim visokotehnološkim korporacijam, tudi Kodaku in General Electricu.

S tem so študentje dobili novo platformo za raziskovalno delo in lastne podjeme – med drugim sta se v Stanfordovih laboratorijih kalila William Redington Hewlett in David Packard, ustanovitelja HP, še danes enega največjih IT-podjetij na svetu. Razvoj dogodkov v naslednjih desetletjih je razkril prave razsežnosti Termanovih prizadevanj; danes mu tako priznavajo status »očeta Silicijeve doline«, majhno garažo, v kateri sta Hewlett in Packard odprla podjetje, pa za njen »rojstni kraj«.

Profesor je tudi podjetnik

Slovensko predstavništvo na kalifornijski univerzi vodi Jure Leskovec, od leta 2009 docent, ki je letos avgusta napredoval v rednega profesorja računalništva. Leskovec, strokovnjak za analizo velikih količin podatkov s spletnih družabnih omrežij, pravi, da Stanford spodbuja študente, da imajo aspiracijo in pogum.

»Upajo si pozitivno tvegati, niso prestrašeni. Zelo se tudi pozna, da računalništvo in sorodne tehnologije postajajo osrednji del univerze: 95 odstotkov vseh študentov, od antropologov do zgodovinarjev, posluša računalniške predmete,« razlaga.

Leskovec je tudi podjetnik; lani je prodal svoj start-up Kosei upravitelju družabnega omrežja Pinterest, katerega ekipi se je za leto dni kot glavni inženir pridružil tudi sam. »Usklajevanje kariere med gospodarstvom in akademskim svetom je za ljudi na Stanfordu nekaj povsem normalnega,« pravi in dodaja, da bi podobno zgodbo, kot mu jo je uspelo ustvariti s Koseiem, v življenju rad ponovil še nekajkrat.

Prestolnica tveganega kapitala

Slovenski profesor sicer ne razkriva, za koliko denarja je Kosei prodal Pinterestu, a v Silicijevi dolini se svet začne vrteti pri vsaj nekaj milijonih dolarjev. V krajih med San Franciscom in San Josejem imajo namreč sedež vsi največji vlagatelji tveganega kapitala na svetu – Andreessen Horowitz, Sequoia Capital, Accel in Union Square Ventures. O velikosti tamkajšnje investicijske industrije najbolj govori podatek iz poročila ameriškega možganskega trusta Martin Prosperity, da okoli 25 odstotkov vsega tveganega kapitala na svetu – lani ga je bilo za 130 milijard dolarjev, izhaja prav iz Silicijeve doline.

Anekdota pravi, da so se tako rekoč vsi ustanovitelji, ki so postavili danes najvrednejša podjetja – Microsoft, Amazon, Facebook, Twitter ali Instagram –, vsaj enkrat ustavili na Sand Hill Roadu, ulici v Menlo Parku. Tam imajo namreč prostore – zasebne in službene – najbolj cenjeni vlagatelji tistih krajev.

Posledično so cene nepremičnin na tej ulici med najvišjimi na svetu – v času pred pokom pikakomovskega balona na začetku tisočletja je bilo za kvadratni meter treba odšteti več kot na Peti aveniji v New Yorku ali londonskem West Endu. Danes letni najem kvadratnega metra poslovnega prostora stane okoli tisoč dolarjev – največ v ZDA.

Vse se vrti okoli tehnoloških problemov

Veliko znanja in denarja ter želja po sodelovanju so pomembni za to, da podjetja iz Silicijeve doline že desetletja razvijajo uspešno skupno zgodbo. Tudi toplejše vreme čez leto, liberalna, hipijevska kultura in državno financirani projekti, ki so dali potreben začetni zagon, imajo del zaslug.

A tega, predvsem državnega denarja za start-upe, je tudi drugje po svetu veliko. »Prava skrivnost Silicijeve doline je v njeni raznolikosti – tukaj so najboljši z vsega sveta,« meni Jeff Burton, eden izmed soustanoviteljev Electronic Arts, priljubljenega razvijalca digitalnih iger. »Tudi New York, London ali Paris so kulturno izjemno raznoliki,« ga spomnim. »Res je. Ampak, ali se vsi ti ljudje tam tudi pogovarjajo o start-upih in tehnoloških problemih?« odgovori z vprašanjem.

S pojavom interneta v devetdesetih letih je nastalo novo vrenje. Mladi inženirji so množično ustanavljali start-upe, pogosto brez izdelanih idej, kaj šele produktov. Internetni balon je počil v začetku tisočletja. Večina novonastalih podjetij je propadla, tista, ki so obstala – Google, Amazon, PayPal in Netflix –, pa danes z digitalnimi rešitvami vse bolj obvladujejo naša življenja.

Slovenci z močnimi predstavniki

Skoraj 70 odstotkov vseh računalničarjev in matematikov v Silicijevi dolini je bilo rojenih v tujini, kažejo letošnji podatki tako imenovanega indeksa Silicijeve doline. Podatkov, koliko je Slovencev tam in koliko se jih ukvarja s tehnologijo, ni. Eden izmed njih je Tomaž Štolfa, soustanovitelj start-upa Layer, ki razvija komunikacijsko platformo, ki jo programerji lahko vstavijo v svoje aplikacije. Layer v San Franciscu trenutno zaposluje 35 ljudi, od ustanovitve leta 2013 pa je zbral najmanj 22 milijonov dolarjev (blizu 20 milijonov evrov) tveganega kapitala. Zadnji vložek so pridobili letošnjega maja, a zneska podjetje ni objavilo.

Štolfa je sicer tudi pobudnik prve slovenske start-­up hiše v San Franciscu leta 2012, ki pa je pozneje zaprla vrata.

Zadnji dve leti v Silicijevi dolini živi in dela tudi Swizec Teller. Slovenski programer, ki svojega pravega imena ne razkriva, razvija razne spletne aplikacije – denimo komunikacijski vmesnik, ki povezuje dijake in inštruktorje matematike. Prvič se je v Kalifornijo odpravil leta 2011. Takrat se je pridružil ekipi mladega podjetja Double Recall, ki je bila prva iz Slovenije sprejeta v prestižni pospeševalnik Y Combinator.

Programerji zaslužijo do 150 tisoč dolarjev na leto

Programerji lahko v Silicijevi dolini po njegovih besedah zaslužijo med sto tisoč in 150 tisoč dolarji na leto (med okoli 90 tisoč in 135 tisoč evri). »Start-upi veliko najemajo, vsi namreč iščejo tehnične kadre. Poleg visoke plače je vsaj v start-upih navada, da zaposleni dobijo delež v podjetju. Inženirji lahko torej pridobijo veliko, z malo tveganja. Četudi se bo delež izkazal za ničvrednega, je vsaj plača visoka. Če pa celo podjetje propade in ostaneš brez službe, se pač sprehodiš čez cesto in dobiš novo,« razlaga Swizec.

V Silicijevi dolini imajo večje pisarne še slovensko-hrvaški Bellabeat, ki se ukvarja z razvojem naprav za spremljanje življenjskih znakov, in celjski Povio, ki tamkajšnjim podjetjem ponuja različne programerske storitve. V Palo Altu delata tudi Bojan Boštjančič in Peter Kuhar, ustanovitelja Azumia, ki razvija aplikacije za merjenje srčnega utripa in spalnih navad.

Slovenski pospeševalnik v San Joseju

Najnovejšo pridobitev za slovensko start-up skupnost pa je pred tedni odprl ljubljanski pospeševalnik ABC. V San Joseju, ki je, mimogrede, po številu prebivalcev celo večji od San Francisca, so najeli in opremili pisarne, v katere se bodo v prihodnjih mesecih naselila mlada podjetja, tako slovenska kot tuja, povečini pa tista, ki so se kalila v njihovih programih. Direktor pospeševalnika Dejan Roljić pravi, da bodo mesto pri njih dobile ekipe, ki so že zrele in iščejo večje naložbe.

»Start-upi, ki bodo pri nas, bodo dobili kapital, ki ga potrebujejo. Načrtujemo, da se bodo razvijali in bili na koncu prodani,« pravi. Dodajmo, da pospeševalnik za svoje storitve ponavadi vzame tudi manjši delež v podjetju. Projekt ABC pospeševalnika so sicer financirali partnerji oziroma soustanovitelji ABC pospeševalnika, med glavnimi so BTC City, Petrol in Zavarovalnica Triglav.

Arogantni podjetniki in preveč podjetniška univerza

Silicijeva dolina ima veliko oboževalcev in (neuspešnih) posnemalcev, a vsi niso popolnoma navdušeni nad tamkajšnjimi podjetji. Eden glasnejših kritikov je ameriško-beloruski publicist Evgenij Morozov. V svoji knjigi »To Save Everything, Click here« piše o konceptu »solucionizma«. Morozov kritizira aroganco podjetnikov, ki so prepričani, da lahko s pravo kodo, algoritmom ali robotom tehnologija reši vse človekove težave. »Težava nastane, da če naredimo naša življenja in delo popolnoma 'učinkovita', preprečimo politični in kulturni razvoj družbe. S tem pa pridemo do sveta, ki ga ne vodijo izvoljene vlade, ampak elita Silicijeve doline,« utemeljuje Morozov.

Nekateri se medtem sprašujejo tudi o vlogi Stanforda. Priznana revija New Yorker je pred časom denimo objavila članek z naslovom: »Ali je Stanford še univerza?«, v katerem so poudarili morebiten konflikt interesov. Uslužbenci Stanforda namreč aktivno sodelujejo kot mentorji in celo vlagatelji v start-upih svojih študentov. Vodstvo Stanforda tako spodbuja študente, da predčasno končajo študij in se posvetijo nečemu, kar bo obogatilo univerzo, piše New Yorker. »Šola je danes bolj podobna velikemu tehnološkemu inkubatorju z nogometnim igriščem.«

Inovativni tudi v izogibanju davkom

Korporacije iz Silicijeve doline se rade pohvalijo s svojimi družbenkoristnimi dejavnostmi. In čeprav so tudi v resnici pomemben sponzor različnih iniciativ in dogodkov, pa številne velike družbe, kot so Apple, Cisco, Facebook, Google, Hewlett-Packard in Oracle, na različne načine izogibajo plačevanju davkov. Gre za velikanske zneske. Pred kratkim je denimo evropska komisija odločila, da mora Apple Irski vrniti 13 milijard evrov za zadnje desetletje.

Najbolj preverjena davčna manipulacija deluje tako, da matična družba proda pravice za intelektualno lastnino, razvito v ZDA, tuji podružnici, ki je ustanovljena v državi z nizko davčno stopnjo, kot sta Irska in Luksemburg. Posledično se tudi dobički, ustvarjeni s tehnologijo, ki je bila »prodana« podružnici – kot je na primer Googlova oglaševalska platforma –, uradno kujejo v tretjih državah in ne na sedežu v Silicijevi dolini.

Gost promet in drage nepremičnine – razloga za selitev

Zdi se, da se s tovrstnimi, bolj ali manj utemeljeni očitki – številni namigujejo tudi na rasizem in seksizem v podjetjih – Silicijeva dolina ne ubada prav veliko. Veliko bolj se posvečajo nevzdržnemu prometu, izrabljeni infrastrukturi in božjastno dragim nepremičninam. Cene hiš so samo lani zrasle za 13 odstotkov, na srednjo vrednost 870 tisoč dolarjev. Dvosobno stanovanje v San Franciscu boste težko najeli za manj kot pet tisoč dolarjev na mesec.

Vozniki osebnih avtomobilov so lani v stoječi koloni v povprečju preždeli 67 lanskih ur, kar je 14 odstotkov več kot leta 2010, kaže raziskava o konkurenčnosti Silicijeve doline. Za nekatere ljudi je slab življenjski standard v primerjavi z dobrimi plačami preveč pomemben. Lani se je tako prvič v petih letih zgodilo, da se je več Američanov izselilo iz Silicijeve doline, kot pa vanjo priselilo.

»Evropa je na področju načrtovanja infrastrukture veliko pametnejša od nas. Zgledovali bi se lahko tudi po Ljubljani, ki ima za promet zaprto središče mesta. Pri nas to nikoli ne bi bilo izvedljivo,« zmiguje z glavo nepremičninski agent Jeff Burroughs, ki je sicer tudi eden od članov upravnega odbora slovenskega ABC pospeševalnika.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...