So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Ana Lukner: Delo je v Silicijevi dolini vrednota. Pri nas na žalost še ne

Čas branja: 10 min
04.10.2016  13:35
Intervju: pobudnica dobrodelnega projekta Anina zvezdica in vodja ABC pospeševalnika v Silicijevi dolini
Ana Lukner: Delo je v Silicijevi dolini vrednota. Pri nas na žalost še ne
Foto: Stan Olszewski/SOSKIphoto

Obveščaj me o novih člankih:  
Ana Lukner dodaj
ABC dodaj
Edina TRUHOMA dodaj
Stan Olszewski dodaj
Dejan Roljić dodaj

Ana Lukner v kalifornijskem San Joseju vodi izpostavo pospeševalnika ABC, ki je pred dnevi v »prestolnici« Silicijeve doline odprl svoje nove prostore. Pravi, da bodo pomagali mladim podjetjem, da postanejo globalna zgodba.

Z Luknerjevo smo se pogovarjali o načrtih pospeševalnika, pa tudi šolskih sistemih, dobrodelnosti v poslu, ameriških vlagateljih ter vlogi denarja v Silicijevi dolini. »Ne bi rekla, da je denar vrednota. To je zgolj nekaj samoumevnega, če si v nečem dober. Ameriške sanje tukaj veljajo,« meni sogovornica.

V Sloveniji vas poznamo po iniciativi Anina zvezdica. S čim se sicer ukvarjate?

Sem podjetnica, inspiracijska predavateljica ter ustanoviteljica in vodja Anine zvezdice, filantrop bi temu rekli v ZDA. Sem človek, ki je vedno počel več stvari na enkrat. Pri tem poskušam povezovati ljudi z namenom, da bi ta svet postal boljši. Predvsem se pa držim tega, da delam tisto, kar čutim. Tudi v zgodbo z ABC pospeševalnikom sem privolila zato, ker to čutim.

Mogoče je zato pravi čas, da ljudje spoznajo mojo drugo plat življenja. Veliko jih je bilo namreč prepričanih, da je Anina zvezdica moja služba, ampak je dobrodelna oganizacija, ki deluje popolnoma brez denarja v izključno prostem času več kot 150-ih prostovoljcev.

Ukvarjate se z dobrodelnostjo in poslom. Kaj pa dobrodelnost v poslu. Gre to skupaj?

Ugotavljam, da je dobrodelnost postala velik bizis. In to je velika napaka, dobrodelnost nikoli ne bi smela biti posel. Veliko korporacij in posameznikov deluje dobrodelno s figo v žepo, s skrivnimi nameni. Prepričana sem, da če želiš biti dobrodelen, moraš biti v tem s srcem. In narediti nekaj dobrega ne da bi karkoli pričakoval v zameno.

Z Anino zvezdico sicer sodelujem tudi z velikimi podjetji, vendar, kot omenjeno zgoraj, brez denarja. Sodelujemo na različne načine in vedno smo zelo uspešni. Vse se razvija zelo spontano, ljudje, s katerimi sodelujem razumejo smisel projekta.

Kaj pa obratno: ali pozitivna poslovna iznadljivost pride prav tudi v dobrodelnosti?

Mene so ljudje začutili. Začutili so naš iskren pristop. Nikoli, denimo, nisem nobenega novinarja prosila na kakšen dogodek, ki smo ga organizirali. Tudi podjetja so nas sama kontaktirala za sodelovanje. V poslu moraš več pozornosti namenjati prodaji in marketingu, ampak na koncu se dobre, iskrene, pristne zgodbe – na katerem koli področju že - še vedo prodajajo same od sebe.

Pa se bo projekt Anine zvezdice v Sloveniji še nadaljeval?

Anina zvezdica se absolutno razvija in širi naprej. Imam ogromno idej in vedno pravim, da je vse skupaj šele začetek.

Ciniki bi rekli, da dobrodelnost zdravi simptome in ne izvora bolezni ter da ni dovolj učinkovit nadomestek za resnično pravico v svetu. Katera je po vašem glavna odločitev, ki bi jo morali Slovenci sprejeti, da bi občutno omilili revščino med nami?

Izvor revščine je pohlep. Na svetu je dovolj dobrin, da bi vsi dobro živeli. Anina zvezdica je gibanje, ki spodbuja vrednote solidarnosti, sodelovanja ter daje pomoč socialno ogroženim.

Je pohlep prisoten tudi v Silicijevi dolini?

Ljudje so tukaj veliko bolj prizemljeni, sproščeni in neobremenjeni. Nobeden, ki ga poznam, nima potrebe, da bi se dokazoval z materialnimi dobrinami.

Kako velika vrednota je v Silicijevi dolini denar?

Ne bi rekla, da je denar vrednota. To je zgolj nekaj samoumevnega, če si v nečem dober. Ameriške sanje tukaj veljajo. Če imaš znanje in sposobnosti, si nagrajen in ves čas napreduješ. Delo je vrednota. Tega pri nas žal (še) ni.

V ZDA je tudi povsem normalno, da delaš na več projektih hkrati in imaš tako lahko še dodaten vir prihodkov.

Razvili ste koncept TRUHOMA o poštenem in iskrenem načinu življenja. Te iskrenost in poštenje v poslu pripeljata dlje od zvitosti in grabežljivosti?

Edino TRUHOMA (True and Honest Mankind) te lahko na dolgi rok pripelje daleč. Je način življenja, tako v poslovnem kot privatnem svetu. Če nisi iskren – najprej do sebe - ne boš prišel daleč.

Tudi ABC zgodba je uspešna zaradi poštenih, pristnih ljudi, ki v njej sodelujejo, saj s tem ustvarjajo izjemno korporacijsko kulturo, kar je tudi ena izmed njihovih glavnih prednosti.

Kako pa je prišlo do sodelovanja z ABC pospeševalnikom?

Z Dejanom (Roljićem, direktorjem pospeševalnika, op. a., intervju s katerim si lahko preberete tukaj) sva se vedno s spoštovanjem spremljala prek socialnih omrežij, nekajkrat sva se vmes tudi slišala zaradi njegovega projekta Kruh za prjatla in moje Anine zvezdice. Dejan je opazil, da sem pogostokrat v San Joseju, kamor sicer hodim že zadnjih 16 let. Najprej sem tukaj študirala, kasneje pa razvijala posel in predavala.

Pisal mi je, da ima isto vizijo kot jaz - to je povezovavanje in ustvarjanje mostu med Evropo oziroma Slovenijo in Silicijevo dolino. Imava torej podobne cilje. Zakaj bi jih poskušala uresničiti vsak po svoje?

Letos sva se tako prvič dobila in takrat je zamudil 45 minut .... (smeh). V začetku pogovora sva se sicer kar malce izzivala, imela sva verjetno določene dvome in kanček nezaupanja. Po sestanku me je peljal v ABC pospeševalnik in ko sem stopila tja noter sem prvič v Sloveniji začutila Silicijevo dolino.

Ob povratku v San Jose sem tako že začela preverjati teren. Idejo pospeševalnika sem predstavila tukajšnjim prijateljem, predstavnikom mestne oblasti, podjetnikom in vlagateljem. Zbirala sem informacije in možne lokacije ter razmišljala, kako bi se lahko ABC pospeševalnik pozicioniral v Silicijevi dolini.

Ob tem je bilo treba partnerje v Sloveniji prepričati v potencial mesta San Jose, ki je glavno mesto Silicijeve doline. Večina ljudi ob omembi Silicijeve doline namreč pomisli na San Francisco in Palo Alto, ki pa sta s priseljevanjem ljudi, korporacij in start-upov s celega sveta postala predraga in prenasičena. Vse se posledično pomika proti jugu. Ta bum je presenetil tudi načrtovalce prometne infrastrukture, zato se Silicijeva dolina vsak dan sooča s prometnim kaosom.

Niti za sekundo nisem podvomila, da je San Jose prava izbira. San Jose bo čez nekaj let bolj pomembno in hitreje razvijajoče se mesto od San Francisca. Oblast ima željo, da postanejo najbolj pametno mesto na svetu. Mislim, da vse to že postajajo. In ABC pospeševalnik bo tukaj igral veliko vlogo. Še več: predlagala sem celo, da Ljubljana in San Jose postaneta sestrski mesti.

Zakaj je za pospeševalnik sploh pomembno, da ima v Silicijevi dolini prostore?

Ker če te ni tukaj, te ni nikjer. Če start-up želi postati globalen igralec, mora biti prisoten v Silicijevi dolini. Vse največje korporacije imajo tukaj sedež. Naj dodam, da je ABC postal prvi privatni pospeševalnik iz Evrope, ki je v Silicijevi dolini odprl svoje pisarne. Tako smo vsem dokazali, da se da.

In kaj lahko ABC Silicon Valley ponudi start-upom?

Opisala bi ga kot zadnjo stopnico za start-upe. Sem bodo namreč prihajali samo najboljši. Želimo jim omogočiti, da postanejo globalna podjetja, tako imenovani samorogi.

Dobili smo že nekaj potrditev, da je ABC pospeševalnik popolnoma drugačen. Nudi vso »all-inclusive« podporo start-upom, ne samo nastanitev in pisarne, ampak tudi vso dodatno podporo – pravno, bančno in računovodsko, vize, najboljše svetovalce in mentorje.

Hkrati pa jih seveda povezujemo s podjetji, VCji, partnerji, itd. ter jih močno integriramo v lokalno skupnost. Za vsak start-up točno vemo, kaj išče in mu tako lahko tudi nudimo vse potrebno – to je »custom made approach«.

Poleg tega bomo sodelovali tudi s korporacijami, ki iščejo inovacije in ki bi rade posvojile način razmišljanja iz teh krajev. Nameravamo jim spreminjati ''mindset'', jih povezovati s start-upi in svetovati, kako lahko izboljšajo svoje rešitve.

Zakaj pa te korporacije sploh potrebujejo nekoga, da jim tukaj kaže pot? Ali niso že same dovolj velike, z dovolj ljudmi in sredstev, da same raziščejo Silicijevo dolino?

Če se z načinom razmišljanja tukaj ne okužiš in če ga ne razumeš, ti zgolj prisotnost v Silicijevi dolini ne pomaga prav veliko. Ko preklopiš na ta način razmišljanja, se stvari začnejo dogajati same od sebe. In to zelo hitro.

Po 16 letih me ob ponovnem prihodu v Silicijevo dolino tukajšnje značilnosti ne presenetijo, lahko pa za številne druge, ko se začenjajo srečevati s podjetji, investitorji in mentorji, vse skupaj predstavlja kulturni ter poslovni šok.

V Silicijevi dolini je trenutno najbolj pomembna stvar zaupanje. Investitorji se namreč pogostokrat opečejo s start-upi, ker so slednji lahko popolnoma neiskreni. Ko pa pridobiš zaupanje, lahko vzpostaviš tudi dologoročno partnerstvo - in prijateljstvo.

Nameravate svoje storitve za korporacije tudi zaračunavati?

Da. Je pa odvisno od primera do primera.

Koliko ste doslej namenili za financiranje širitve?

Smo skromni. Vse skupaj smo zagnali z minimalnimi stroški. Tukaj je sicer vse dražje, ampak zaradi poznanstev smo vse skupaj izpeljali izjemno hitro in bolj ugodno.

Pravite, da želite start-upe povezovati z vlagatelji. Kaj pa tukajšnji investitorji sploh iščejo v mladih podjetjih?

Veliko dajo na samozavest ustanoviteljev. Pokazati morajo veliko željo, da jim bo uspelo. Američane že od majhnih namreč učijo, kako biti samozavesten in si upati. In če si tukaj v nečem dober, si za to tudi dobro plačan. Delo je vrednota. Pri nas pa je pogostokrat ravno obratno. 

Tudi predstavitev je izjemno pomembna, ta mora biti namreč brezhibna – tako vsebinsko kot finančno. Vse moraš razložiti. In običajno imaš zgolj eno priložnost.

Investitorji se medtem vse pogosteje obračajo na mednarodne start-upe, v teh primerih pa je ključno zaupanje.

Še tole glede povezovanja: se v Sloveniji po vašem mnenju pametno mrežimo?

Po mojem mnenju mreženje v Sloveniji ni TRUHOMA. Velikokrat ne gre za povezovanje pri katerem bi si resnično pomagali z namenom, da bo vsem boljše. Ljudi tukaj pa izključno zanima, kako bova skupaj močnejša – gre za dobrohotnost in neobremenjenost. »It's a culture of we and not me in Silicon Valley«.

V San Joseju ste preživeli kar nekaj let, med drugim ste tukaj tudi študirali. Kako bi primerjali ameriški in slovenski izobraževalni sistem?

Ameriški šolski sistem posameznika od samega začetka usmerja v tisto, pri čemer je zares dober. Pri nas pa tiste, ki imajo strast in zanimanje, pogostokrat preprosto zatremo. »Raje se drži šole, s tem ne boš zaslužil, pojdi študirat,« jim pravimo.

Zato pa številni mladi pri 18 letih ne vedo, kako naprej, kaj bi študirali in veliko se jih kar tako vpiše na ekonomijo. Zelo si želim, da bi bilo čim več Slovencev, ki bi delali tisto, kar imajo radi, bi bili pri tem učinkoviti in odgovorni.

V ZDA vsak čuti odgovornost do delovnega mesta. Katerega koli že. Večina ljudi živi na variabilni plači. In so tega tudi veseli, ker so prepričani, da bodo delali dobro in zato imeli tudi višjo plačo. Prav to samozavest bi rada pomagala prebuditi v Sloveniji.

Menim tudi, da bi morali biti slovenski faksi plačljivi. Tako bi bolje cenili sam študij, profesorje, fakse pa opravili v štirih letih. Tako to delajo v ZDA.

Res pa je, da so študentska posojila v ZDA velik problem – tako za posameznike kot državo.

Za Kalifornijo lahko govorim, saj sem imela kar nekaj sošolcev, ki so prihajali iz revnejših družin. Sedaj nazaj plačujejo posojila za šolnino, ampak imajo zaradi šolanja dobre kariere in so to zmožni.

Spomnim se še ene prigode, ki nakazuje na razlike v izobraževalnih sistemih. Zgodilo se mi je, da sem prišla na predavanja – bile so mednarodne finance -, a so tisti dan zaradi bolezni profesorice odpadla. Kot tipična Slovenka sem bila nad tem navdušena, medtem ko so ostali zaskrbljeno razmišljali o tem, kdaj bodo predavanje lahko prinesli noter. Za to so namreč plačali.

Veliko govorite o delu. Menite, da bi morali ljudje delati celo življenje?

Mogoče je delo v tem kontekstu napačna beseda. Morda je bolj ustrezna beseda kreativnost oziroma ustvarjanje. To je zame način življenja. Je pa res, da ima vsak posameznik različne poglede na to. V kar pa sem prepričana, da mora vsak delati tisto, kar jih veseli.

In, še enkrat, vse se začne doma in v šoli. Poznam veliko ljudi, ki so stari 30 let, pa nimajo pojma, kaj bi radi v življenju. Pa pravijo, da so Američani neumni. Mogoče res ne vedo, kje je Slovenija, so pa vsaj zdefinirani in vedo, kaj želijo.

Kljub vsemu pa zadnja leta naši posamezniki in start-up podjetja dokazujejo, da smo Slovenci lahko izjemno uspešni, če stvari vzamemo v svoje roke – na to sem ponosna in zaradi tega verjamem, da bomo mladi Slovenijo popeljali v veliko boljše vode.

Ali gre to, da si v nečem dober, s strastjo do tega dela, vedno skupaj?

Da. Ampak, če te že od začetka ovirajo pri tem, da bi delal, kar te veseli, hito zapadeš v obup. Zato pa je moje mnenje, da bi morali biti slovenski faksi plačljivi. Tako bi cenili dobre profesorje in naredili bi fakse v štirih letih.

Silicijeva dolina v Sloveniji. Ali je ideja izvedljiva?

Imamo vse možnosti in infrastrukturo ter zelo sposobne ljudi na vseh področjih. To je treba združiti in se pozicionirati v svetu kot inovacijski center v Sloveniiji. Moja želja je, da Slovenija postane inovacijski center Evrope.

Kaj moramo za dosego cilja popraviti oziroma spremeniti?

Čas je, da se stare garde umaknejo. In da mladi prevzamemo vajeti ter damo svežino gospodarstvu. Še tako veliki načrti niso vredni nič, če ljudje delajo s figo v žepu. V takem primeru lahko na lepšo prihodnost kar pozabimo. Zato pa pravim: čas je za spremembe.

Ne smemo pa pozabiti, da so osnova prave vrednote. Pravijo, da se zgodovina ponavlja. Tega je dovolj in to je izgovor. Želimo, da bo naša prihodnost postala zgodovina na katero bomo ponosni.

Namigujete na vstop v politiko?

Dobila sem že nekaj povabil, ampak me ni nobena stranka prepričala. Veliko ljudi me je tudi prepričevalo, da bi kandidirala za predsednico države. O tem sem celo malo razmišljala.

Puščate odprta vrata?

Da, ni pa politika moj glavni cilj v tem ali bližnjem trenutku. Kot omenjeno na začetku, z vsem svojim delovanjem želim pozitivno vplivati na Slovenijo, na svet.

Kakšni so medtem načrti za ABC v Silicijevi dolini? 

Načrtujemo, da bomo imeli že v začetku prihodnjega leta najeto celo nadstropje poslovne stavbe, kjer imamo tudi trenutne pisarne. Prisotnih bo ogromno starupov, podjetij, VC-jev. Ustvarili bomo celoten ekosistem. Naš cilj pa je seveda ta, da vsem omogočimo maksimalen uspeh.

Kakšen bo pospeševalnik čez eno leto?

Naša želja je, da bo ABC med najboljšimi tremi pospeševalniki na svetu. Zagotovo pa bo še naprej ostal drugačen pospeševalnik, ker bo ponujal rešitve, ki bodo v najboljši možni meri podpirali uspeh start-upov.

To sicer pravijo vsi pospeševalniki. Kaj konkretno boste ponudili drugačnega? 

»All inclusive« pakete. Start-upe bomo neposredno povezovali z ljudmi, ki so relevantni.  Pristop bo oseben, prilagojen njihovim potrebam. Poleg tega bodo start-upi ustvarjali skupaj s korporacijami v istih prostorih. Mislim, da je to zmagovalna formula.

Kaj je za vas start-up?

Zame je to podjetje, ki ima zelo inovatino ali drugačno idejo, v katero popolnoma verjame. Ima ekipo, ki je pripravljena narediti vse za uspeh, in to v čim krajšem času. S to idejo pa start-up disruptira industrijo. Predvsem pa je start-up način življenja.

Ni pa vedno najbolj prijeten način življenja, kajne?

Bi rekla, da je zelo nomadski. Moraš tja, kjer bo tvoj start-up najhitreje rasel.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...