So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

»Besedo inovativnost se prevečkrat zlorablja«

Čas branja: 5 min
12.09.2016  11:54
»Lahko rečem, da smo Slovenci kreativni. Manjka pa nam tisto vmes, da idejo pripeljemo uspešno na trg,« meni Mitja Ruzzier, profesor podjetništva s Fakultete za management Univerze na Primorskem.  
»Besedo inovativnost se prevečkrat zlorablja«

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Z Ruzzierjem smo se pogovarjali o inovativnosti med Slovenci in slovenskimi podjetji. Profesor med drugim opozarja, da Slovenija na lestvicah inovativnosti pada že nekaj let, kar bi moral biti znak za alarm.

Na Fakulteti za management Univerze na Primorskem letos medtem prvič razpisujejo magistrski študijski program Inoviranje in podjetništvo. »Ta študijski program je odgovor na vse večjo pomembnost, ki ga podjetništvu in inovativnosti pripisuje družba,« razlaga Ruzzier. Prijave na program so sicer možne samo še do 15. septembra.

Kaj sploh pomeni biti inovativen? Besedo se namreč na veliko uporablja in zlorablja ...

Besedo inovativnost se zadnje čase res zelo široko uporablja, da ne rečem zlorablja. Po drugi strani pa je to razumljivo, saj v poplavi dobrin, storitev in izjemni konkurenci, postaja razlikovalna prednost nujna za napredek in preživetje. Pridemo torej do neke vrste drugačnosti, bodisi v ceni, lastnostih, doživetjih, kakovosti, načinu dela….

Problem pa nastane, da zaradi vsesplošne prepletenosti in pretoka informacij (globalizacije) te razlike in prednosti hitro izzvenijo, bodisi ker nas drugi skopirajo, se tehnologija spremeni ali se pa potrošniki naveličajo in si ponovno želijo novosti.

To pa nas pelje do pojma kreativnosti, oz. nenehne sposobnosti generiranja novih idej, ki je predpogoj inventivnosti in nas ob drugih dejavnikih (znanju, (trdem) delu, kapitalu in sreči) pripelje do uspešne tržne implementacije invencije. Če povzamem, bi inovativnost lahko enačil z drugačnostjo, novostjo in dodano vrednostjo, ki jo pri tem ustvarja.

Ali je Slovenija inovativna država? Ali smo Slovenci inovativni? Kakšni so dokazi, argumenti?

Primerjave so nehvaležne in so relativne, sploh pri tako širokem pojmu. Za primerjavo rabiš »iste vatle«, pri tem pa moraš izključiti vse ostale dejavnike. Za ta namen so se uvedle različne lestvice inovativnosti, a z uvrstitvijo na slednjih se težko pohvalimo.

Kakorkoli, dostikrat se srečam z invencijami slovenskih podjetij in študentskimi idejami, ki imajo velik tržni potencial, a večinoma pademo pri njihovi implementaciji. Tukaj smatram, da se kaže naša majhnost, tako v znanju, velikosti trga, načinu razmišljanja…

Kot primer naj navedem, da sem bil lani na eni največjih startup konferenc sveta, v ZDA, (Collision) s preko 11 tisoč obiskovalci. Med drugih so izbirali tudi najbolj inovativno startup podjetje, ki ima tudi že tržno validacijo. Od petih finalnih idej so bile dve izjemno podobne študentskim poslovnim idejam mojih študentov v Škofja Loki.

Kje se to vidi na lestvicah? Zakaj bo med tistimi zelo verjetno vsaj en samorog, pri nas pa bodo večinoma ostale v predalih? Lahko rečem, da smo kreativni. Manjka pa nam tisto vmes, da idejo pripeljemo uspešno na trg, za kar pa je potrebnih cel kup stvari (okolje, kapital, infrastruktura, znanje, sodelovanje,…). Ko bomo tam naredili napredek, bo to vidno tudi na lestvicah.

Lestvice inovativnosti so zelo atraktivne za medije. Kako reprezentativne so v resnici?

Delno sem svoj pogled na lestvice nakazal že pri zgornjem vprašanju. Zaradi svoje širine jo je zelo težko izmeriti. Dejstvo pa je, da nam pokaže nek del slike, opozori nas na neke vidike celotne zgodbe. Tako nam nihanje na lestvici (gor ali dal) nakaže izboljšanje ali poslabšanje določenih elementov, ki jih merijo. Vendar je to spet le del celotne zgodbe, pri tem da je del indikatorjev tudi nekoliko subjektivne narave, oziroma jih presojamo parcialno, drugi pa so zelo objektivni (npr. število patentov na prebivalca).

Kakorkoli, uvrstitev na prvih deset mest od npr. 150 držav nam da jasno sliko, da zadeve »štimajo« v celoti, da so države zelo inovativne v vseh pogledih, medtem ko nihanje nekaj mest okrog sredine lestvice je precej relativna zadeva.

Po moje je tukaj relevanten še trend, ki kaže na našo relativno pozicijo; se med leti gibamo po lestvici navzgor ali padamo? Slovenija pa pada že več let in to bi moral biti jasen signal za alarm.

Se inovativnosti da naučiti? Kako?

Absolutno. To je »vse tisto vmes«, ki neko idejo privede do uspešne implementacije ter tržnega uspeha, bodisi znotraj novega start-up podjetja ali v okviru ustaljenih podjetij. Ravno to je vsebina in znanje, ki jo želimo predati študentom novega magistrskega študijskega programa Inoviranja in podjetništva, ki ga letos prvič začenjamo izvajati na Fakulteti za Management.

Za začetek je treba razumeti, da to ni (le) sreča, da to ne »pade iz neba« ali da se s tem »ne rodiš«. Po naravi si lahko kreativen, a to je lahko osnova. To kreativnost je treba usmeriti in pripeljati do konkretnih rešitev, ki bodo naslavljale uporabnikove probleme in ustvarjale dodano vrednost.

 Priložnosti je potrebno znati tudi realno ovrednotiti. Zato je treba poznati orodja in pristope, s katerim to načrtujemo vnaprej in se ne »opečemo« samo na lastnih izkušnjah (npr. poslovni modeli).

Pri tem je treba dobro poznati tudi druge elemente kot so intelektualna lastnina, blagovne znamke, načrtovanje mednarodne širitve (internacionalizacija), financiranje projektov (npr. crowdfunding) in tehnični vidik izvedbe, politike ter specifike okolja v katerem poslujemo.

Zato so ciljne skupine programa poleg podjetnikov, potencialnih podjetnikov in zaposlenih v večjih podjetjih, ki se ukvarjajo z inovacijami, tudi zaposleni v podpornem okolju podjetništva, saj bodo tako lažje pomagali njihovim uporabnikom. Študentom bomo tako poskušali dati širino, uporabne pristope in orodja, praktične primere, stike s tujimi in domačimi strokovnjaki ter podjetji, predvsem pa učno izkušnjo simulacije realnega okolja, ki jim bo pomagala pri njihovem delu.   

So iz vaših izkušenj bolj inovativni družboslovci ali naravoslovci?

Osebno razlik pri svojem delu s tema skupinama glede inovativnosti ne opažam, sem pa zaznal njihov »različni pogled« na svet.  Naravoslovci ga dojemajo bolj strukturirano, medtem ko so načeloma meje pri družboslovcih »bolj zabrisane«, ni toliko predalčkov in okvirov. Zato vedno pravimo, da so heterogeni timi najuspešnejši.

Podjetja se morajo v tržnem gospodarstvu zanašati na svojo inovativnost, da uspevajo na trgu in so boljša od konkurence. Ali je v tem konktekstu inovativnost omejena zgolj na razvoj izdelkov in storitev ali govorimo o inovativnosti na ravni celotnega delovanja podjetja?

Nikakor ne samo na izdelke ali storitve. Kot sem že omenil je inovativnost že samo v podjetjih mnogo širša. Poleg klasične inovativnosti izdelkov, storitev, procesov in tehnologij, prihaja v ospredje vse bolj inovativnost poslovnih modelov (način kako ustvarjamo in zaračunamo vrednost), marketinška inovativnost, kultura podjetja…

Za spodbujanje inovativnosti na vseh področjih v najboljših podjetjih dandanes imajo cele oddelke oz. inovacijske managerje. Da ne bo pomote, to ni klasični R&D oddelek. Tukaj gre za izkoriščanje inovacijskega potenciala vseh zaposlenih v podjetjih, ki je enormen in večinoma še neizkoriščen vir konkurenčnosti in dodane vrednosti. Govorimo torej o notranjem podjetništvu.

Podjetja po zgledu start-upov ustanavljajo interne pospeševalnike in spodbujajo notranje podjetništvo? Kako se tega da lotiti na pravi način? Kje so pasti »iskanja vrelca mladosti«?

Zadeva ni tako preprosta kot zgleda. Tukaj je najprej problem kritične mase idej, nato znanja in šele denarja. Obstaja več pristopov k »ohranjanju vrelca mladosti«.

Nekatera večja podjetja fazo ustanavljanja pospeševalnika preskočijo. Imajo pač na plačilni listi »oglednike«, ki budno spremljajo perspektivne startupe na tekmovanjih, predstavitvah, pospeševalnik in jih preprosto kupujejo.

Poleg ideje pa zahtevajo tudi ljudje, ki s seboj prinesejo todi svoje znanje, način dela, kulturo… To je najhitreje, ni nujno uspešno, zahteva pa največ denarja.

Drugi ustanavljajo pospeševalnike (pri nas je že nekaj takih iniciativ), osebno v to dvomim, a čas bo pokazal svoje. To je zahtevno in kakor za vsako stvar so tukaj potrebna specifična znanja. Če je teh podjetij malo, pa to spet postane zelo drago.

Tretji pač pristopijo k notranjem podjetništvu s cenejšimi ukrepi; notranjim mentorstvom najbolj inovativnih zaposlenih in idej, zavzetostjo vodij za ideje zaposlenih, mešanjem timov, sploščeno in projektno organizacijo, ustrezno kulturo nagrajevanja, poseben čas in nagrade za nove ideje…. Spremljanje trga, novih podjetij in novih iniciativ, mnogokrat tudi študentskih, pa se mi v vseh primerih zdi ključno in tudi relativno poceni.

Zakaj start-upi veljajo za bolj inovativne od uveljavljenih podjetji, pa čeprav imajo ta več denarja in več zaposlenih?

V svoji zadnji knjigi Startup Branding Funnel (www.sbfunnel.com) namenjeno razvoju znamk v podjetjih sva se z ženo dejansko spraševala kaj startup podjetje razlikuje od velikih.

Ugotovila sva, da je to predvsem vizija podjetniškega tima, želja narediti spremembo in pustiti svojo »pečat« oz. želja po uspehu in preživetju ter specifična kultura.

Pri tem da startupi nimajo rutin, omejitev in seveda denarja. Vsi se zavedajo da delajo pod velikim tveganjem. To kar je startupom skupnega z večjimi podjetji so negotove razmere poslovanje, hitre spremembe poslovnega okolja, okusov in navad porabnikov, pri slednjih pa se stuartup zaradi neobremenjenosti z rutinami, prilagodljivosti ter zmožnostjo hitrega učenja bolje znajdejo.

Procesi sprememb in propadov podjetij se bodo pod pritiski konkurence in okolja zaradi tega dogajali za vse hitreje.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...