Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain? Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna podjetniška praksa?
Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele 5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo komunicirala s pametno infrastrukturo, urbana okolja bodo postala pametna mesta.
Kako za podjetje iztržiti čim več? Kako za podjetje iztržiti čim več? Nakupe in prodaje podjetij bodo v prihodnosti vse bolj krojili moderni mehanizmi določanja kupnine, ki so že uveljavljeni na zahodnih kapitalskih trgih, njihovo razumevanje pa je zato ključno za uspešna pogajanja in maksimiranje dosežene cene.
Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Lekcija iz odgovorne proizvodnje in porabe Trajnostni učinek krožnega gospodarstva kot konkurenčna prednost v očeh okoljsko ozaveščenih porabnikov
Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Strah pred disrupcijami je lahko bolj škodljiv od disrupcij samih Na velike spremembe se ne odzivajte prehitro, pomembno pa je, da se odzovete nanje. Raje se osredotočite na sprejemanje pomembnih strateških odločitev, potrebnih za krepitev svojega podjetja.

Zakaj moj start-up ni uspel in zakaj s tem ni nič narobe

Čas branja: 5 min
06.09.2016  12:15
»Z ustanovitelji nekaj start-upov smo se v angleškem pubu pogovarjali o možnosti neuspeha. Komentar enega je bil, da se pogosto zbudi sredi noči in da zaradi strahu pred propadom cele ure ne more zaspati nazaj. Naši simptomi so bili sicer drugačni - a vsi smo natančno vedeli, o čem govori...«
Zakaj moj start-up ni uspel in zakaj s tem ni nič narobe

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Jan Isaković dodaj
NIL dodaj
Star Alliance dodaj
Google dodaj
Smart dodaj

Jan Isaković je skupaj s svojo start-up ekipo razvijal analitiko za trgovce in organizatorje dogodkov. A zadeve se niso odvile po načrtih, zato se je moral prej ali slej soočiti s kruto resničnostjo, v kateri (po "ljudski" statistiki) propade devet od desetih mladih podjetij.

Isaković je za nas predstavil začetke, prve zaplete, poskuse reševanja, spoznanje, da bo treba odnehati, in izjemno dragocene izkušnje, ki jih je ob tem pridobil. Je bilo vse zaman? Daleč od tega!

Začetki

Storesense je nastal v razvojnem oddelka podjetja NIL, kjer smo iskali načine, kako nadgraditi NIL-ovo znanje s področja omrežij in poslovanja za razvoj storitev z večjo dodano vrednostjo.

Poleti leta 2013 smo pričeli raziskovati možne uporabe napredne analitike na osnovi podatkov z brezžičnih omrežij.

Ena od možnosti so bili trgovci, ki vedno želijo več vpogleda v svoje kupce. Povezali smo se z regionalnim podjetjem, kjer trži napredno analitiko za trgovce, in z njihovo pomočjo pri trgovcih potrdili osnovno zanimanje za tovrstno storitev.

Storesense je trgovcem omogočil pregled nad priljubljenostjo različnih oddelkov in hitrostjo premikanja nakupovalcev, kasneje pa smo dodali še naprednejše funkcije – denimo določanje najboljših lokacij za namestitev oglasov v trgovini.

Do konca leta 2014 smo razvili MVP (Minimum Viable Product – minimalno sprejemljiv izdelek), zagnali nekaj pilotov in se pričeli pogovarjati z največjo trgovsko verigo v regiji.

Start-up se nam je že od začetka zdel najboljši način komercializacije storitve, zato smo se predstavili na WebSummitu 2014, kjer smo se tudi uvrstili med 200 podjetij v finalnem izboru za najboljši start-up dogodka.

Prijavili pa smo se tudi v Collider, londonski pospeševalnik za področje marketinga in oglaševanja, kjer so širili portfelj tudi na področje trgovske industrije.

S soustanoviteljem sva prestala prve kroge izbora in se z ostalimi start-upi pomerila v finalu v Londonu.

Decembra smo bili izbrani, prejeli skupaj 150 tisoč funtov investicije, ustanovili podjetje v Angliji in preselili razvoj poslovanja v London.

Zapleti

Analitika Storesense je za delo potrebovala kompleksno (in drago) infrastrukturo - torej denimo 20 dostopnih točk namesto dveh. Tega seveda ni bilo v nobeni trgovini, zato je bilo očitno, da bo namestitev strojne opreme ključni del projektov pri vseh potencialnih strankah.

To je seveda otežilo prodajo - pri ocenjeni ceni naše storitve 1.500 EUR/mesec je to pomenilo še nekaj deset tisoč evrov za vzpostavitev omrežja.

Še bolj pomembne pa so bile težave z osnovno dodano vrednostjo storitve. Izkazalo se je, da je analitika za trgovce, kot smo jo imeli v mislih, mnogo bolj privlačna za inženirje, investitorje in start-up organizacije (tako smo bili denimo izbrani kot en najboljših britanskih startupov s področja trgovin s strani InnovateUK) kot pa za resnične stranke.

Po mesecih sestankov s predstavniki skoraj vseh večjih trgovcev, tako pri nas kot v Veliki Britaniji, smo se soustanovitelji marca 2015 soočili z dejstvi: naš produkt je “nice to have”, ne pa “a must have”; zahteva visoke zagonske stroške, hkrati pa bi bilo treba za optimalno uporabo spremeniti delovne procese pri strankah, kar je praktično nemogoča naloga.

Pivot

V tistem času smo prejeli tudi zanimive signale s trga velikih dogodkov in konferenc, zato smo aprila 2015 na Demo dnevu Colliderja predstavili alfa različico rešitve za dogodke. Že maja 2015 pa je bila rešitev, ki smo jo poimenovali Storesense Expo, uporabljena na NT konferenci v Portorožu.

Na temelju študije primera NT konference smo v Angliji dobili kar nekaj publicitete, tudi v največjih medijih s tega področja, denimo Events magazine. To nam je odprlo vrata do organizatorjev dogodkov, ki so bili nad rešitvijo navdušeni - praktično vsi so želeli Expo preizkusiti čim prej. Kot izvirno pa je bila še naprej ključni omejujoči faktor infrastruktura na prizoriščnih prostorih.

V naslednjih mesecih smo izpeljali analitiko za Festival of Marketing konec 2015, Business Travel Show v začetku letošnjega leta in kongres EASL za Intercept/Ogilvy Healthworld v aprilu. Med zadovoljne stranke smo šteli tudi Star Alliance in Booking.com, prejeli pa smo tudi nagrado svetovne zveze organizatorjev dogodkov UFI za napredno tehnološko rešitev.

Vse to nam je omogočilo naš veliki met: prodati analitiko UBM, enemu največjih organizatorjev dogodkov na svetu, v dvorani Excel, drugem največjem prizorišču v Londonu.

Dogodek konec junija in je bil za naše podjetje “make it or break it” - sicer smo ostali skoraj brez sredstev, a bi nam uspešna izvedba odprla vrata tako za vse ostale dogodke na tej lokaciji kot vse svetovne dogodke UBM.

Žal se navkljub podpisani pogodbi ni izšlo: zaradi počasnosti IT-ja na lokaciji smo navkljub koordinaciji, ki je trajala mesece, nekaj dni pred dogodkom odkrili, da njihova infrastruktura ni zmožna sledenja. Od potencialnih milijonskih prihodkov so tako ostali samo meseci zastonjskega dela.

Po tem smo poskušali še nekaj mesecev, a brez učinka. V koordinaciji z vsemi družbeniki smo sedaj v postopku ugašanja podjetja.

Kaj smo se naučili

Naša ključna napaka napaka je bila,da smo šli po investicijo prehitro in za napačno storitev. Takoj, ko pridejo v igro investitorji, si za dalj časa vezan na obstoječo strategijo. Če bi šli po investicijo po realnem testu na trgu, bi bilo zagotovo lažje, mogoče pa bi lahko našli tudi bolj ustrezne investitorje.

Vendar je pri delu z velikimi podjetji mnogo težje potrditi tržno zanimivost kot pri delu s končnimi uporabniki, saj vse traja desetkrat dlje - ni dovolj zgolj pripraviti osnovne strani na spletu in narediti akcije v Google AdWords, ampak je treba investirati tedne in mesece v sestanke in plezanje po hierarhiji velikih podjetij. Po drugi strani pa - če start-up čaka predolgo, ga drugi prehitijo. Na določeni točki je treba skočiti in upati na najboljše.

Druga napaka je bila gradnja storitve na preveč kompleksni osnovi. Če stane tvoja storitev X, stranka pa mora investirati še 20X, da jo lahko začne uporabljati, je problem očiten. Proti koncu smo eksperimentirali tudi z lastno strojno opremo, a se je izkazalo, da na tak način cene storitve ne moremo spustiti do nivoja, ki bi bil zanimiv za stranke.

Tretja napaka pa je bil prehiter fokus na partnerje, ki smo jih videli kot hiter način za povečanje prodajnih aktivnosti. Izkazalo se je, da bi bil trud bolj koristno vložen v lastno prodajo - sami smo bili daleč najbolj motivirani, hitreje pa bi dobili tudi povratne informacije s trga.

Osebni faktorji

Start-upe njihovi ustanovitelji jemljemo zelo osebno - po svoje so podobni otroku. To pomeni, da skoraj ni filtra za čustva - ko gre start-upu dobro, je veselje izjemno in obratno.

Tipična samozavest ustanoviteljev start-upov tako ni aroganca, ampak samoohranitvena reakcija: bolj, ko verjameš v uspeh, manjši je strah pred prihodnostjo in propadom.

Nekaj tednov po pričetku dela v Angliji smo se ustanovitelji nekaj start-upov iz pospeševalnika v pubu pogovarjali o možnosti neuspeha. Komentar enega je bil, da se pogosto zbudi sredi noči in da zaradi strahu pred propadom cele ure ne more zaspati nazaj. Naši simptomi so bili sicer drugačni - a vsi smo natančno vedeli, o čem govori...

Posledice

Zadnji tedni start-upa seveda niso zabavni. Do konca poskušaš držati krožnike v zraku. “Če naredim to, pa potem še to, morebiti potem uspe to in podaljša življenje podjetja še za en mesec - čas, ki ga lahko izkoristim za to...”

Je pa trenutek, ko nastopi zavedanje o tem, da podjetju ne bo uspelo, zelo katarzičen - kar naenkrat se sprosti napetost, ki se je sploh nisi zavedal in ki je v tebi že od začetka start-upa.

Soustanovitelji danes na Storesense izkušnjo gledamo pozitivno. Sicer nam ni uspelo, smo se pa veliko naučili in spoznali cel kup zanimivih ljudi.

Vsi smo to izkušnjo uporabili tudi kot stopničko do novih izzivov - naš podatkovni znanstvenik nadaljuje kariero na področju analitike in obdelave podatkov, vodja infrastrukture pa dela za uspešni startup iz San Francisca.

Tudi sam dela v še kakšnem startupu ne izključujem - a ne čisto takoj. Zato sem se pridružil ekipi v Smart Comu, kjer imajo močno kulturo razvoja lastnih produktov, sam pa jim pomagam pri iskanju optimalne tržne strategije in vodenju internega inkubatorja za potencialne start-upe.

Zaradi velikega zanimanja kolegov in znancev pa bom jeseni organiziral tudi strokovno delavnico za vse vodje razvoja ali produktne vodje v večjih podjetjih, ki želijo pohitriti prenos idej na trg velikih podjetij. Tako jim bom lahko prenesel izkušnje in nauke zadnjih let, saj v Sloveniji takih vsebin še nisem zasledil.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna...

Posel 2030
Telekomunikacije
Telekomunikacije Protekcionizem ali ne, 5G prinaša nove poslovne modele

5G bo poleg močno izboljšane odzivnosti omogočil predvsem nove poslovne modele in tudi tehnološke preboje. Samovozeča vozila bodo...