So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Profesor fizike Capuder: Ljudem primanjkuje praktičnega dela

Čas branja: 4 min
03.10.2016  12:10
»Kar ne obstaja, to ustvarimo,« pravi Rok Capuder, profesor fizike na viški gimnaziji, ki dijake prek raznovrstnih projektov navdušuje za tehniko in znanost.
Profesor fizike Capuder: Ljudem primanjkuje praktičnega dela

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Rok Capuder je profesor fizike na ljubljanski gimnaziji Vič, kjer v zadnjih nekaj letih iz svojih dijakov ustvarja mlade in ambiciozne znanstvenike.

Med drugim so se Vičani lotili resnih in zahtevnih projektov, kot je podmornica Calypso, ki lahko doseže kilometer globine in je namenjena raziskovanju Jadranskega morja.

Obseg dela Zavoda 404, v okviru katerega Capuder nagovarja dijake – tako Viške kot vse ostale in tudi študente -, je presegel zastavljene okvirje, zato ekipa išče nove mentorje in mentorice.

Medtem, ko se zainteresirani lahko prijavite na spletni strani, namen je Capuder pojasnil, kaj pravzaprav delajo, kako se financirajo in kakšni so načrti za naprej. 

Kaj vas je motiviralo, da ste naredili še korak naprej in vložiti več truda v izobraževanje dijakov?

Po profesiji sem fizik, za študij sem se odločil predvsem zaradi tega, ker sem, in še vedno, rad eksperimentiram. V šoli, ki sem jo obiskoval sam, je bilo eksperimentov in praktičnega dela zelo malo, učni načrt jih žal ne predvideva.

Verjamem, da nam vsem, mladim pa še posebej, manjka praktičnega dela. Takšno, ki jim omogoča, da svoje ideje pretvorijo v konkretne izdelke. Na tak način jim najlažje pokažemo, česa vsega so sposobni in če to prepoznajo tudi sami, so na dobri poti, da postanejo samozavestni, kreativni in pogumni ljudje.

Kakšna je zgodba zavoda 404?

Ideja o ustanovitvi je nastala pred tremi leti, ko smo s skupino, tedaj še dijakov, razmišljali, kako bi lahko s svojim delom nadaljevali tudi v času študija in tehnične projekte razširili na druge šole.

 Takrat se je oblikovala prva skupna mentorjev, ki so z nami še sedaj. Naš moto je zelo preprost: ''Kar ne obstaja, to ustvarimo.''

S kakšnimi idejami se trenutno ukvarjate?

Trenutno na zavodu 404 izvajamo več kot 30 različnih projektov. Med njimi je zagotovo najbolj zahteven projekt Microtransat, v okviru katerega s študenti petih fakultet Univerze v Ljubljani izdelujemo prvo avtonomno jadrnico, ki bo lahko sama prejadrala atlantski ocean.

Kako pa se financirate?

Smo neprofitna organizacija, zato za svoje delo nujno potrebujemo pomoč podjetij. Naš največji donator je trenutno ELES, ob njem pa še nekaj slovenskih podjetij, ki v našem delu vidijo veliko dodano vrednost. Največkrat pa gre za podjetja, ki so na tak ali drugačen način povezana s tehnologijo.

Kakšna znanja in veščine dijaki in študenti pridobijo pri vas?

Trudimo se, da našim dijakom ponudimo čim boljše vpoglede v različna področja tehnike. Še posebej se osredotočamo na strojniške veščine, programiranje in elektrotehniko ter robotiko.

Poleg tehnike jih naučimo še, kako svoje izdelke predstaviti, poiskati sponzorje ter, v kolikor je to potrebno, tudi izdelati poslovni model za trženje svojih idej.

Kako določite mejo med svobodnim ustvarjanjem in zasledovanjem učnih načrtov?

Ne gleda na birokratske omejitve, ki se jih moramo učitelji držati, smo pri svojem delu še vedno precej svobodni. Učni načrt lahko podajamo na način, ki je nam najbolj ustrezen, vanj pa lahko vpletamo kreativno delo.

Mejo si vsak postavi sam, pri meni pa gre za kombinacijo vsebin, ki jih določa učni načrt in veščin za katere menim, da bodo dijakom razširile obzorje in jih navdušile, da bodo samo raziskovali svet okrog njih.

Dodatna vsebina ni prikazana, ker niste dovolili prejema piškotkov z zunanjih strežnikov. Spremeni...

Koliko ljudi se je doslej udeležilo programov?

Naše programe izvajamo na 15 srednjih in 20 osnovnih šolah, kjer smo skoraj 2000 mladih spoznali s tehniko in tehnologijo. Tesno pa sodelujemo tudi z Univerzo v Ljubljani in njenimi tehničnimi in naravoslovnimi fakultetami, katerih študenti trenutno gradijo jadrnico, ki bo kot prva lahko avtonomno prejadrala atlantski ocean.

Geografsko smo v Sloveniji v tem trenutku prisotni v osrednji regiji, v naslednjem letu pa svoje delo širimo tako na vzhod kot tudi zahod države in upamo, da bomo vsaj podvojili število udeležencev programov.

Prisotni smo tudi v tujini. Tako na primer v Republiki Čile, skupaj s spletno platformo Awesomi, izvajamo pilotni projekt na treh srednjih šolah. Začenjamo pa tudi z delom v Avstriji in Nemčiji.

Iščete mentorje. Kaj pričakujete od njih in kaj jim nudite?

Ne ločim med mentorjem in učiteljem. Oba morata v prvi vrsti navduševati. Ni potrebno ekspertno znanje s kateregakoli področja, potrebno pa je veliko veselja in iskrenega zanimanja za tehniko.

Mentorje izbiramo organsko, oziroma tisti, ki razumejo naše poslanstvo, ostanejo z nami, drugi pa odidejo. Od mentorjev pričakujemo res veliko – ne le navdušenja nad delom in tehniko, temveč predanost projektom.

Naš mentorski trening traja štiri mesece in v tem času mentorji kot prostovoljci pomagajo starejšim kolegom pri delu, nato pa se v roku enega leta naučijo samostojnega dela, nakar lahko samostojno izvajajo dejavnosti.

Posebej nas veseli, da so naši mentorji, po enem ali dveh letih samostojnega dela, zelo mikavni za različna podjetja, ki jih redno vabijo na razgovore. Narava našega dela je takšna, da se je potrebno neprestano učiti in izpopolnjevati ne le na enem, ampak na več področjih. S prožnostjo uma in širino tehničnega znanja tako nimajo težav pri iskanju morebitnih nadaljnjih zaposlitev.

Kakšni so načrti za letos?

V letošnjem letu bi v naše programe radi vključili vsaj 4000 mladih iz cele Slovenije. Programe, ki jih že izvajamo bomo nadgradili in poskrbeli da se bodo dijaki s svojimi izdelki lahko prijavili na mednarodne natečaje in tekmovanja.

Želimo si, da končamo začete projekte in v nove vključimo še večje število mladih. Posebej nas zanimajo interdisciplinarni projekti, ki združujejo srednje tehnične šole in gimnazije ter fakultete.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...