So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena
Komentar

Ko si enkrat inženir, potem si inženir povsod

Čas branja: 3 min
20.07.2016  22:50
Inženirju med ekonomisti je zagotovo bolj enostavno kot ekonomistu med inženirji.

Obveščaj me o novih člankih:  
Pristop dodaj
Denis Pavliha dodaj
SRC dodaj
SRC Infonet dodaj
Združenje Manager dodaj

Pred nekaj tedni sva se s kolegom, sicer ekonomistom, vračala s sestanka v centru Ljubljane. Ob odhodu sem se spomnil, da bi moral nedaleč od mesta sestanka prevzeti eno pošiljko, zato sva nekoliko podaljšala pot do avtomobila in se sprehodila ob Tivolski do Bavarca. Medtem, ko je kolega čakal, da prevzamem pošiljko, si je ogledoval sosednjo poslovno stavbo in se čudil, da več kot pol stavbe držita pokonci le dva relativno drobna stebra.

"Koliko misliš, da je dolga in široka? Vsaj 25 krat 15 metrov," me je resno vprašal. "Ne, tole bo prej 12 krat 8, torej nekje polovico tvoje ocene", sem še bolj resno odvrnil in dodal: "Zakaj nisi preštel oken, namesto da ugibaš? A ne vidiš, da so široka približno en meter?"

Nenehno iskanje rešitev problemov

Ko sem bil študent elektrotehnike, sem se med marsikaterim predavanjem dolge ure spraševal, kaj je smisel celournega reševanja ene same diferencialne enačbe. Ali pa zakaj smo morali preigravati strogo teoretske probleme sistemov, ki tako ali tako obstajajo zgolj na papirju in jih je zelo verjetno še kot študent reševal že naš profesor. Skozi leta so postali odgovori na ta vprašanja dosti bolj jasni.

Na tehnični fakulteti te zagotovo naučijo ene stvari, ki bi morala biti osnova za vsakogar, tudi za neinženirje: reševanja problemov. Vsaka stvar, s katero se srečaš, pa naj si bo to enačba med predavanji, umerjanje senzorja v laboratoriju ali sestavljanje robota v okviru domačega projektnega dela, je bila v resnici nek problem. Vse tvoje študentsko delo je bilo leta usmerjeno v reševanje problemov. In inženirskih problemov seveda ne rešuješ tako, da iščeš po spominu, temveč je edina možna rešitev v tvojem razumevanju delovanja.

To je po mojem mnenju tudi bistvo inženirstva. Če problem razumeš v vseh podrobnostih, potem tudi razumeš, kakšna mora biti ustrezna rešitev. In ko si dolga leta navajen pristopati k reševanju problemov kot inženir, potem se te to prime na vseh področjih.

Ko si enkrat inženir, potem si inženir povsod. Tudi pri svojem delu na drugih področjih, kot je recimo vodenje trženjskih aktivnosti, oglaševanje novega produkta ali pri povsem preprostih administrativnih opravilih. Pristop k načinu reševanja problema je namreč vedno isti. Gre za inženirski pristop, ki ti omogoča, da razmišljaš o različnih rešitvah na podoben način in še vedno uspešno rešuješ povsem nove, vendar podobno rešljive probleme.

Ko tekmuješ z družboslovci

Kako dobro pa se lahko inženir v resnici obnese na tujem terenu, recimo v ekonomiji ali v marketingu?

Ko sem začel z delom v tem podjetju, je bila ena izmed mojih prvih nalog udeležba na tekmovanju, ki bi mu lahko rekli tekmovanje ekonomistov ali družboslovcev. Skupaj z ekipo petih sodelavcev smo se namreč udeležili tekmovanja v izvedbi študije nekega podjetniškega primera na eni izmed najbolj znanih slovenskih poslovnih šol.

Ko smo se ekipe zjutraj zbrale na še hladni terasi, smo v naših konkurentih prepoznali sodelavce velikih slovenskih in mednarodnih podjetij, ki so javnosti več kot dobro poznana po svojih ustaljenih blagovnih znamkah. Jasno, za močan brand potrebuješ močno marketinško ekipo in ta podjetja so na tekmovanje seveda poslala svoje predstavnike, povečini diplomante ekonomskih oz. družboslovnih smeri z relevantnimi izkušnjami na področju marketinga in sorodnih področjih. Koga je poslalo naše podjetje? Šest inženirjev.

Tako na prvo žogo bi si mislil, da se kaj takega ne bo obneslo. Odkrito povedano pa nismo imeli s sodelovanjem na tekmovanju nobenih težav. Študijo primera smo izdelali z enako suverenostjo kot neinženirski konkurenti, pripravili ustrezne izračune in izdelali potrebne marketinške materiale. Na koncu smo dostavili izdelek, ki nas je po besedah komisije uvrstil med top 3 ekipe, torej v zgornjo polovico.

Pri tem sploh nismo razmišljali, ali so ostale ekipe zaradi svojega ekonomskega ozadja v prednosti, ampak smo si po inženirsko razdelili probleme in se lotili njihovega reševanja. In jih seveda tudi ustrezno rešili.

Znaš šteti še kaj poleg oken?

Kolega, ki sem ga nenamerno očaral s svojo sposobnostjo štetja oken, mi je pojasnil, da je inženirju med ekonomisti definitivno enostavneje kot ekonomistu med inženirji.

Inženir namreč že zna reševati probleme. Tega ne počne po spominu, temveč pride do rešitve zato, ker problem razume do potankosti. In če nekega področja ne bo poznal, se bo o njem podučil in poskusil nanj prenesti že poznane načine reševanja problemov z drugih področij. Ravno zato je zelo pogost pojav, da srečamo inženirje na marsikaterem področju, kjer si jih morda sprva ne bi predstavljali, tudi (če ne predvsem) na vodilnih položajih v podjetjih.

Po drugi strani pa so po mojem mnenju družboslovci na inženirskih delovnih mestih vseeno nekoliko manj pogost pojav. In če si poskusim predstavljati tovrstno situacijo, lahko mirno odvrnem, da sedaj razumem nesrečni pogled svojega kolega ekonomista med inženirji.

Dr. Denis Pavliha je direktor strateškega razvoja v podjetju SRC in vodja produktnega razvoja za zdravstvo v podjetju SRC Infonet.

Postanite startupozaver!

startupozavri-logo.1461145711.png.n.480px.png

Startupozavri so medijski projekt Startaj.si, podjetniškega portala Časnika Finance, pri katerem sodelujejo še Iniciativa Start:up Slovenija, Združenje Manager in 30Lean.

Iščemo dobre prakse uveljavljenih podjetij, ki v svojih ekipah ne iščejo zgolj zaposlene, ampak podjetnike.

Če ste startupozaver in želite svoje znanje prenašati naprej, nam pišite na blazej.kupec@finance.si




Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...