So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenec iz Teksasa, ki je dobil 25 milijonov za recikliranje magnetov

Čas branja: 3 min
21.06.2016  10:44
Magneti so v računalniku, telefonu in motorju. In še marsikje drugje. Vsako leto jih potrebujemo več, a reciklirati jih še ne znamo dobro. S tem izzivom se je kot eden prvih na svetu spopadel podjetnik in inovator Miha Zakotnik, ki živi in dela v ameriškem Austinu. Njegovo ime nam je padlo v oči ob prebiranju novice o 25-milijonski investiciji v podjetje, ki ga je soustanovil.
Slovenec iz Teksasa, ki je dobil 25 milijonov za recikliranje magnetov
Miha Zakotnik (desno, skupaj s kolegom Slovencem Gojmirjem Furlanom iz ameriškega start-upa) je razvil "edinstveno metodo za reciklažo magnetov".

Obveščaj me o novih člankih:  

O Mihi Zakotniku Google sicer ne razkrije prav veliko, je pa za to neprimerljivo bolj zgovoren njegov LinkedIn profil. Doktor iz britanske Univerze v Birminghamu je po epizodi na inštitutu Jožef Štefan že pred 15 leti odšel v tujino.

Akademsko-raziskovalno delo ga je vodilo od britanske univerze v Birminghamu, pa do podoktorskega študija v Delawaru in položaja gostujočega profesorja v Pekingu, vse dokler se pred tremi leti ni (vsaj začasno) ustalil v sončnem Austinu, prijetnem mestu v osrednjem Teksasu.

Kultura, dobro življenje in - vročina

»Zaradi odprtosti in dobrega življenja se v Austin vsak dan v povprečju preseli okoli 110 ljudi. Veliko je kulture in glasbe, pa tudi podjetij, tako korporacij kot start-upov,« razlaga Zakotnik, ki smo ga prek skypa ujeli na poletno nedeljo. Teksaško vročino poskuša v Austinu vsaj nekoliko omiliti reka Kolorado, a večinoma neuspešno, saj se temperature poleti vseeno povzpnejo krepko prek 40 stopinj Celzija. »Problem je tudi vlaga, ki lahko v jutranjih urah preseže 70 odstotkov,« razlaga sogovornik.

Usodna privlačnost magnetov

Bolj kot dober življenjski standard pa je Zakotnika v Austin pripeljal predmet njegovega dolgoletnega zanimanja: magnet. Zakotnik je namreč pobudnik in prvi med še petimi ustanovitelji start-upa Urban Mining Company (UMC). Mlado podjetje poskuša udejanjiti Slovenčevo zamisel enostavnega in naravi prijaznega recikliranja magnetov. Potencial njihovih prizadevanj so prepoznali tudi investitorji - pred dnevi so v UMC vložili kar 25 milijonov dolarjev, o čemer več pišemo v nadaljevanju.

Povsod so

Za boljše razumevanje smiselnosti Zakotnikovega dela je uvodoma potrebno objasniti pomembno, a pogostokrat prezrto, vlogo magnetov v naših življenjih. Poenostavljeno povedano, magneti pretvarjajo električno energijo v mehansko in obratno. Naloge magnetov so tako neločljivo povezane z delovanjem električnih motorjev in generatorjev, najdemo jih tudi v gospodinjskih aparatih, zvočnikih in mikrofonih, avtomobilih, pametnih telefonih, trdih diskih, številnih medicinskih pripomočkih in drugje.

Za uporabo v modernih napravah pa kajpak niso primerni vsakršni magneti. Najbolj uporabljivi so tako imenovani neo magneti, ki veljajo za najmočnejše in sorazmerno poceni med »trajnimi« magneti - torej tistimi, ki ustvarjajo lastno magnetno polje. Neo magnete so prvi razvili pri ameriškem General Motorsu in japonskem Sumitomo Special Metals v začetku 80. letih, in sicer s kombiniranjem elementov bora, železa in najpomembnejše sestavine - neodija. Ta spada v skupino »redkih zemelj« - elementov, ki kljub imenu pravzaprav niso tako redki, a jih je zaradi razpršenosti v zemljini skorji težko pridobivati.

Kitajski monopol

»Glavni pri rudarjenju redkih zemelj so danes Kitajci; s tovrstnimi elementi zalagajo kar 97 odstotkov trga. Rudarjenje redkih zemelj se odvija v kombinaciji z radioaktivnimi elementi, zato je njihovo prodobivanje škodljivo za naravo, težavno in drago,« pojasnjuje Zakotnik. Povpraševanje po magnetih pa po drugi strani skokovito raste. Do leta 2019 naj bi trg trajnih magnetov letno zrasel za osem odstotkov in leta 2019 dosegel slabih 17 milijard dolarjev, so izračunali analitiki pri podjetju Freedonia Group.

austin-01-xx.1420138095.jpg.o.960px.jpg
Austin predstavlja liberalni del Teksasa; mesto je bogato s kulturo in glasbo. Veliko pa je tudi start-up dogajanja.

Reciklaža!

A medtem ko smo se ljudje v Zahodnem svetu vsaj približno navadili na recikliranje plastike in papirja, pa pri ponovni uporabi magnetov oziroma redkih zemelj nismo naredili praktično ničesar. Zakotnik celo pravi, da manj kot en odstotek redkih zemelj iz naprav, ki jih zavržemo, ponovno recikliramo in uporabimo. To pa je trenutek v prostoru in času, v katerem je priložnost zaznal slovenski strokovnjak.

Zakotnik že več kot deset let razmišlja o procesu, ki bi trajne magnete poceni, hitro in okolju prijazno razgradil v prah ter ponovno sestavil na način, ki bi ustrezal njihovi novi rabi. »Vzpostavili smo celoten proces - od pridobivanja odvrženih naprav, ki vsebujejo magnete, do recikliranja, ponovne izdelave in prodaje. Z našo metodo nam ni potrebno razgraditi magneta vse do njegovih najbolj osnovnih elementov, ampak se ustavimo pri spojini, ki ji dodamo dodatke, s katerimi še izboljšamo lastnosti,« razlaga.

Po besedah sogovornika je njihov proces (ponovne) izdelave magnetov za 46 odstotkov energetsko bolj varčen od klasičnega načina, ob tem pa naj bi zmanjšal izpust ogljikovega dioksida za 11 ton na tono proizvedenih magnetov. »Vhodnega materiala pa imamo več kot dovolj; po svetovnih smetiščih leži za več kot 600 tisoč ton magnetov,« navaja Zakotnik.

Zbrali denar, »sedaj gre zares«

Od leta 2013 oziroma ustanovitve podjetja UMC so na podlagi opisane metode pridelali pet ton magnetov. »To je bila pilotna linija, sedaj gre zares.« Start-up je za postavitev »prve tovarne za recikliranje magnetov na svetu« in sodobnega razvojnega laboratorija namreč prejel 25 milijonov dolarjev investicije. Denar sta po besedah sogovornika prispevala dva privatna ameriška vlagatelja, o imenih pa še ne želi govoriti. »Na ta način bomo v naslednjih dveh letih lahko letno proizvedli 250 ton magnetov, v naslednji fazi delovanja pa že tisoč ton,« pričakuje Ljubljančan.

Kupce iščejo predvsem v avtomobilski in elektro industriji, pa tudi med razvijalci medicinskih pripomočkov, vetrnih elektrarn, klim ... Sogovornik priznava, da za zdaj s prihodki še ne morejo pokrivati stroškov, razvoj v industriji je kapitalsko namreč zelo zahteven.

Slovensko znanje v Teksasu

V ekipi trenutno sodeluje enajst ljudi, poleg Zakotnika še en Slovenec, Gojmir Furlan, s katerim se poznata še kot sodelavca na inštitutu Jožefa Štefana. Svež denar bodo namenili tudi za zaposlovanje; v naslednjih mesecih naj bi ekipo v Austinu razširili na 60 ljudi.

Zakotnik bi najprej rad okrepil prisotnost na ameriškem trgu, kasneje pa tudi v Aziji in Evropi. Morda tudi s slovenskim partnerjem? »Mogoče tudi. Sicer pa smo že zdaj v pogovorih z enim podjetjem in eno raziskovalno inštitucijo iz Slovenije,« še pravi.

Za zdaj ostajata v »kul« Austinu

Zakotnik, kot tudi Furlan, za zdaj ostajata v Austinu. Dogajanje v Sloveniji sicer spremljata, »če bo podjetje zares uspešno, bi se lahko vrnila«, a do takrat ostajata v ZDA. »Še posebno, če bo Austin še naprej tako kul,« je pogovor zaključil Miha Zakotnik, doktor materialov iz Slovenije.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...