So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kolumbijka v Sloveniji: Pridobivanje dovoljenja je nočna mora

Čas branja: 4 min
14.06.2016  15:05
Zakaj si Nemci lahko privoščijo "tečnost" na uradih, Slovenci pa ne, pripoveduje Kolumbijka, ki živi v Sloveniji in dela pri ljubljanskem start-upu.
Kolumbijka v Sloveniji: Pridobivanje dovoljenja je nočna mora

Obveščaj me o novih člankih:  

Silvana Rodriguez s hvalnicami naravnim lepotam in gostoljubnosti Slovenije ter Slovencev ne skopari. »Še nobena država, v kateri sem bila, ni imela tako visokega standarda življenja. Narava je zelo lepa, zrak čist, ljudje pa odprti, prijazni in razgledani,« pravi. Kljub prijetnim vtisom pa ji je prihod v državo pred sedmimi meseci pošteno zagrenila »nočna mora« - agonija pridobivanja potrebnega dovoljenja za delo in prebivanje na uradu za tujce.

Bogat življenjepis

Silvana prihaja iz Kolumbije. Tam je diplomirala iz prava, dobila prvo zaposlitev v manjši bogotski odvetniški pisarni, a hitro ugotovila, da ji pravniška klasika ne ustreza. Odšla je v Evropo, v nemški Hamburg, kjer je na elitni šoli Bucerius magistrirala, z vmesnimi izobraževalnimi postajami, tudi na Harvardu, pa svoj življenjepis obogatila še kot članica kolumbijske delegacije pri Združenih narodih, nazadnje pa kot pravnica pri nemškem finančnem start-upu Kreditech.

Ta se ukvarja s ponujanjem posojil ljudem s slabšo bonitetno oceno. Od ustanovitve leta 2012 pa do danes so pridobili 150 milijonov evrov posojil, zaposlujejo pa okoli 300 ljudi.

Prihod v Slovenijo

In kot je to navada med ljudmi odprtih glav, ena izkoriščena priložnost prej ali slej pripelje k drugi. »Start-up svet mi je bil všeč, še posebej, ker sem lahko kombinirala pravniška znanja s podjetniško atmosfero. Po nekaj mesecih dela pri Keditechu me je kontaktiral slovensko podjetje Eurosender,« razlaga Rodriguezova.

Eurosender je ljubljanski start-upi, ki razvija platformo za poceni pošiljanje paketov po Evropi. Doslej so zbrali 750 tisoč evrov investicije, v zadnji rundi letošnjega maja je v podjetje 200 tisoč evrov vložila nemška zavarovalnica Ergo.

»Bila sem presenečena, ko sem izvedela, da bi se morala preseliti v Slovenijo. Po resnici povedano, sploh nisem točno vedela, kje je država,« priznava. Mlada Kolumbijka v podjetju danes skrbi za operativo. Kot pravi, pripravlja vse potrebno za rast podjetja - od optimizacije spletne izkušnje do pridobivanja investicij.

Tegobe pri pridobivanju dokumentov

Sogovornica je v Nemčijo prišla s študentsko vizo, na podlagi katere je lahko tudi delala. »Bila sem pokrita. Ko pa sem se začela pogovarjati za selitev v Slovenijo, se je začela nočna mora.« Pravi, da je proces pridobivanja potrebnega dovoljenja dolgotrajen - v njenem primeru je vse skupaj trajalo več kot dva meseca. »Ker nisem državljanka države EU in ker v Sloveniji ni kolumbijskega veleposlaništva, sem imela dve možnosti. Prva je, da bi se za delovno vizo prijavila iz Kolumbije, druga pa iz države, kjer imam prebivališče - torej Nemčije. Lahko si predstavljate, da je vse skupaj zahtevalo veliko potovanja med Nemčijo in Slovenijo,« razlaga.

Poleg tega je bilo potrebno prevajati dokumente iz španščine v slovenščino, le-te notarsko potrditi in ob vsem tem pogostokrat klicariti slovenske birokrate. »Zavodu za zaposlovanje mora podjetje dokazati, da nihče v njihovi evidenci brezposelnih ne more opraviti dela in da zato zaposlujejo tujko. To dokazovanje je občutno podaljšalo celoten proces. Dobiš lahko že vse ostalih papirje, a če zavod ne da dovoljenja, te podjetje ne more zaposliti. Klicali smo jih praktično vsak dan, jim pošiljali elektronsko pošto: 'poglejte to, poglejte ono'. Nič.«

Ali pa bolečina pri dokazovanju nekaznovanosti. Potrdilo je namreč morala pridobiti iz Kolumbije, a je ta po njenih besedah na voljo samo v spletni obliki. »V Sloveniji pa ga niso sprejeli. Očitno so želeli papir z žigom. Šele ko sem za pomoč prosila slovenski konzulat v Nemčiji, ki je urgiral pri uradu v Sloveniji, se je zadeva uredila. A temu bi se lahko izognili in tako privarčevali na denarju in času,« dodaja.

silvana1.1465891396.jpg.o.960px.jpg
"Slovenija v tujini ni poznana država, nima takšne publicitete kot Nemčija. Tam si lahko celo privoščijo, da so manj prijazni, saj si praktično vsak želi k njim."

Zakaj so Nemci lahko tečni, Slovenci pa ne

Da ne bo pomote, birokracija - bolj ali manj zapletena - ni slovenska posebnost. Nekateri izmed tistih, ki so izkusili tujino, celo pravijo, da so pri nas procesi na raznovrstnih uradih hitrejši in enostavnejši. (Na tem mestu lahko preberete članek Vzhajajoča YouTube zvezdnica iz Belorusije, ki ji je Slovenija spremenila življenje). Tudi Rodriguezova priznava, da je imela v Nemčiji prav tako podobno, sicer manj bolečo izkušnjo z njihovim birokratskim aparatom, a ob tem opozarja na pomembno razliko.

»Slovenija v tujini ni poznana država, nima takšne publicitete kot Nemčija. Tam si lahko celo privoščijo, da so manj prijazni, saj si praktično vsak želi k njim. Za Slovenijo pa to ne velja, tisti, ki se odločijo za odhod v vašo lepo državo, imajo za to zelo tehtne razloge. Sama sem to naredila zaradi novega delodajalca in izziva. Odločitev ni bila enostavna, zato bi potrebovala čim več pomoči. Te pa na upravni enoti nisem dobila. Postopki bi za to morali biti hitri, učinkoviti in za uporabnika prijazni,« razlaga sogovornica.

"Na uradu za tujce je vse odvisno od sreče"

Delo upravne enote Kolumbijka ocenjuje s skupno oceno šest od deset. A pravi, da bi lahko bolj kredibilno ocenila delo vsakega posameznika, s katerim je imela opravka. »Zgodilo se je, da sem od enega izmed zaposlenih dobila številne možnosti za ureditev problema, naslednji dan pa je nekdo drug zatrdil, da nič od naštetega ni izvedljivo ali pa bi morala čakati pol leta. Vse je odvisno od sreče, od tega, kdo je na drugi strani. Enkrat ti nekdo izjemno pomaga, drugič pa naletiš na osebo, ki vpije nate. Ob tem se lahko počutiš zares nezaželeno,« dodaja.

Rodriguezova ob tem izpostavi primer prijatelja, prav tako tujca v Sloveniji, ki je moral prevesti vsa dokazila o izobraževanju. »Meni so po drugi strani rekli, da moram prinesti prevedenega samo zadnjega. No, ne bi bila presenečena, če bi naslednji dan zahtevali prevode še vse ostalih.«

Tako malo je potrebno ...

Sogovornica za boljši servis tujcem, ki želi priti v Slovenijo, svetuje enotnost informacij. »Vsak bi moral vedeti, kaj mora tujec dejansko zbrati in predložiti. Poznati bi morali zakone in pravila. Predlagala bi tudi, da primer vodi od začetka do konca ena oseba. Če pa to ni možno, naj imajo vsaj dokumentirano zgodovino, kaj je bilo že povedanega in narejenega. Ne pa, da pri vsakem novem sogovorniku začnem zgodbo pripovedovati od začetka.«

Kolumbijka sicer ne verjame, da njena slaba izkušnja izhaja iz latentne nastrojenosti Slovencev do tujcev. Še več, v Sloveniji nikoli ni čutila diskriminacije ali sovraštva. »Mislim, da so Slovenci celo bolj prijazni do tujcev kot do Slovencev,« še pravi Silvana Rodriguez.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...