So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Italijanski kralj kave Illy: Italijanska podjetja imajo v Sloveniji boljše pogoje

Čas branja: 4 min
26.05.2016  12:30
Pogovor z Riccardom Illyjem o tehnologijah v kavni industriji, start-upih, pogojih za podjetja v Italiji in Sloveniji ter seveda - kavi.
Italijanski kralj kave Illy: Italijanska podjetja imajo v Sloveniji boljše pogoje
Foto: Siniša Kanižaj/ABC

Obveščaj me o novih člankih:  
Riccardo Illy dodaj
Illy dodaj
ABC dodaj
Siniša Kanižaj dodaj
Matteo Salvini dodaj

Riccardo Illy prihaja iz tretje generacije tržaških mojstrov kave. V družinskem podjetju zaseda položaj predsednika skupine (ta se poleg kave ukvarja tudi s pridelavo čokolade, vina, čaja in marmelad), v matični družbi illycaffe pa podpredsednika uprave. Sicer pa je bil dvakrat župan Trsta, poslanec v italijanskem parlamentu in pa tudi predsednik regije Furlanija Julijska krajina.

Že pri skoraj pol milijardah prihodkov

Skupina illy je lani ustvarila rekordnih 480 milijonov evrov prihodkov, letos naj bi po besedah Illyja še vsaj 20 milijonov več. Po svetu zaposlujejo okoli 1500 ljudi, kavo pa prodajajo v 140 držav.

Illy je bil včeraj gost v ljubljanskem pospeševalniku ABC, kjer je start-upom delil nasvete glede proizvodnih procesov in znamčenja.

Pravi, da mora biti znamka sinonim za kakovost izdelka. Zato so se pri tržaškemu proizvajalcu kave že pred desetletji odločili, da bodo opustili različne mešanice, se osredotočili zgolj na eno in to izpili do potankosti.

Start-upi in kava

Podjetje je sicer vpeto tudi v start-up svet; kot prvi so lani v ZDA organizirali tako imenovane Coffee Hacks dogodke, na katerih so študentje iskali rešitve v kavni industriji - od maloprodaje do logistike in znamčenja.

Z Riccardom Illyjem smo se pogovarjali o ravnotežju med tehnologijo in tradicijo, pomenu »disruptivne kakovosti«, dotaknili pa smo se tudi gospodarskih razmer v Italiji in Sloveniji ter, seveda, kave.

Gospod Illy, kako najraje pijete svojo kavo?

Espresso. Kratka. Nobenega sladkorja. V Italiji vedno naročim ristretto.

Pravijo, da Italijani običajno zjutraj pijete kapučino, popoldne pa espresso. Bo to držalo?

Ja bo, to je kar pogosta navada. Osebno zjutraj raje popijem skodelico čaja in potem espresso čez dan.

Kaj naredi razliko med dobro kavo in odlično kavo?

Odlična kava se ponaša s pravim razmerjem v okusu, še posebej med grenkobo in sladkobo. Ne sme biti vodena ali kisla. Dobra kava mora privabiti številne okuse, prijetne okuse - čokolado, cvetlico. Dober espresso mora imeti tudi nekaj milimetrov debelo plast kreme z zelo majhnimi mehurčki. Biti morajo kompaktni. Barva kreme pa mora biti rjava, a ne preveč temna.

Od kod dobite vaša kavna zrnca v Trst?

Največ iz Brazilije, pa tudi iz nekaterih ostalih centralno ameriških držav, kot so Kolumbija, Kostarika, Gvatemala. Tukaj je še nekaj afriških držav - Kenija, Etiopija, Tanzanija - ter Indija.

Kam prodate največ kave?

To je seveda italijanski trg; tja prodamo okoli 35 odstotkov.

Je Slovenija za Illy dober trg?

Da, glede na porabo na prebivalca je zelo pomemben.

Ali bi rekli, da je v Sloveniji prisotna kultura pitja kave?

Mislim, da jo pridobivate vse hitreje. Slovenci ste narod, ki ima rad kvalitetne izdelke, to se vidi pri hišah, pohištvu, tekstilu, tudi pri hrani. Tudi zaradi tega je Slovenija za nas dober trg.

Kako je biti del velikega družinskega podjetja?

Pozitivno je to, da lahko zadeve načrtuješ bolj dolgoročno. Si običajno bolj motiviran in zavezan k podjetju, ker če narediš nekaj narobe, lahko to škoduje tebi, družini in seveda poslu. Je pa po drugi strani res, da marsikdo misli, da ima samodejno pravico do upravljanja podjetja, zgolj zato ker je družinski član. To seveda ni res. Tak položaj si moraš zaslužiti s tekmovanjem, tudi z ljudmi, ki ne prihajajo iz družine.

-B9A0745.1464257977.jpg.w.960px.jpg
Foto: Siniša Kanižaj/ABC

Govorite o tako imenovani »disruptivni kakovosti«. Kaj je to?

To je kakovost, ki jo konkurenca težko posnema. Naj povem primer, ne iz kavne industrije, temveč čokoladne. V naši čokoladni diviziji Domori uporabljamo samo najboljše vrste kakava, to je criolo s plantaž v Venezueli in hibridno vrsto trinitario. Ta kakav nima napak, saj izberemo samo najboljša zrna. Najprej testiramo in poskusimo manjše količine, preden se odločimo za večji nakup. Kavna zrnca smo zaradi vrste kakava in posebnega procesa ter naprav sposobni pražiti in obdelovati pri nižjih temperaturah. S tem zadržimo vse dobre lastnosti in prijetne okuse.

Če bi drugo podjetje uporabilo enako kakovost zrnc, a bi jih obdelalo z lastnimi napravami, bi to morali storiti na visokih temperaturah, tako pa bi izgubil številne okuse. To je distruptivna kvaliteta, kakovost, ki jo konkurenca ne more doseči z uporabo tradicionalne tehnologije.

Proizvodnja kave je sicer zelo povezana s tradicijo. Kje je meja med ohranjanjem tradicije in uvajanjem nove tehnologije?

Skrivnost je v uporabi tehnologije zgolj zato, da zaščtimo ali povečamo kakovost, ne pa za optimizacijo proizvodnega procesa. Tehnologijo ne sme spreminjati kemične sestave izdelka.

Danes ste tukaj v pospeševalniku, med start-upi. Imajo mlada podjetja svojo vlogo v kavni industriji?

Imajo, še posebej v maloprodaji. Tukaj se kažejo že dobri rezultati pri sodelovanju s start-upi in njihovimi aplikacijami ter pri uporabi novih prodajnih postopkov, s katerimi lahko bolje ustrežemo stranki in izboljšamo uporabniško izkušnjo.

Dotakniva se še malce politike. Pred tedni ste za italijanski radio povedali, da če bo Matteo Salvini (predsednik stranke Severna liga, ki se zavzema za večjo avtonomijo severne Italije, op. a.) zmagal na volitvah, boste podjetje preselili v Slovenijo. Ste še takega mnenja?

Malce sem se hecal, nekateri pa so zadevo vzeli resno. Rekel sem, da bi se osebno preselili v Slovenijo, saj živim zgolj nekaj kilometrov od meje. Preseliti podjetje pa bi bilo veliko težje. Tovarn namreč nismo zgradili na koleščkih, ni jih tako enostavno preselili (smeh).

Kaj so največje bolečine podjetnika v Italiji?

Veliko jih je. Napisal sem knjigo z naslovom »La Rana cinese« (Kitajska žaba) v kateri sem naštel največje slabosti italijanske države. To so višina socialnih prispevkov, davki, pomanjkljiva infrastruktura, premalo investicij v znanost in raziskave. Največja težava pa je birokracija - imamo preveč zakonov, ki so prezapleteni in so včasih med seboj v protislovju. Včasih niti ne veš, kateremu zakonu moraš slediti.

Si želite, da bi več italijanskih podjetij delalo posel v Sloveniji?

Že zdaj jih je veliko. Tudi takih, ki so se preprosto preselili za nekaj kilometrov. V Sloveniji imajo boljše gospodarsko okolje. Davki in socialni prispevki so nižji, administracija hitrejša in celo nekatera infrastruktura je boljša kot v naši regiji. (Preberite zgodbo tehnološkega podjetja Caen Els, ki je namesto Italije izbralo Sežano, op. a.).

Torej, veliko je že podjetji, ki ne samo prodajajo svoje izdelke v Slovenijo, ampak jih tam tudi proizvajajo. Upam, da tako tekmovanje prisili italijansko vlado, da spremeni odnos do podjetij. Želim si, da pride več podjetij v Italijo, ne pa, da se iz Italije selijo drugam.

V svoji karieri ste bili novinar, smučarski inštruktor, župan Trsta, poslanec, zasedali pa ste tudi več različnih pozicij v podjetju. Kje ste se najbolj zabavali?

Dobro vprašanje. Verjetno proizvodnja čokolade, pa čeprav je bilo najtežje. In sicer zaradi kompleksnosti, številnih receptov in ker nenazadnje ohranjamo vrsto, ki bi lahko izumrla. Je zelo zahtevno, ampak me hkrati motivira.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...