Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih

Kako vam lahko ABC start-upi olajšajo življenje

Čas branja: 5 min
23.05.2016  13:44
Ljubljanski pospeševalnik tokrat gosti ekipe s tehnološkimi rešitvami na področju trgovine - od tržnice sadja do analitike za spletne trgovine
Kako vam lahko ABC start-upi olajšajo življenje
Francoz Romain Dautricourt

Obveščaj me o novih člankih:  
BTC dodaj
NERVteh dodaj
Dean Lockhard dodaj
Asus dodaj
Nicholas Caporusso dodaj

Pred dnevi smo odšli pogledat start-upe v ljubljanski ABC pospeševalnik. Nahaja se v BTC trgovskem središču, kar je po besedah predstavnikov pospeševalnika ena od njihovih glavnih prednosti - ekipe imajo namreč neposredni dostop do svojih potencialnih strank.

V ABC tokrat gostijo inkubirance tretjega programa, ki se odvija okoli tehnologij v trgovini - od spletnih tržnic do logistike in širše (komunikacijska orodja za pospeševanje prodaje, denimo).

Od Italijanov do Francozov

V programu sodeluje devet ekip, z razliko od prejšnjih dveh »batchov« pa tokrat prevladujejo tuji podjetniki. Tako smo lahko spoznali italijansko tržnico sadja, ki ustvarja že otipljive prihodke, Francoza, ki namerava predrugačiti način komuniciranja s pametnimi telefoni (in povečati posel za lokalne biznise), pa tudi mednarodno zasedbo z analitično rešitvijo za spletne trgovine.

Glede na spletno stran pospeševalnika je njihova prejšnja programa (pametna mesta in »pametno« življenje) zaključilo 18 ekip. Medijsko odmevnih prebojev mlada podjetja sicer še niso dosegla, so pa na dobri poti ekipe Nervteh (simulator vožnje), Vismedic (zdravniški obiski prek interneta), Facility (aplikacija za upravljanje hotelov) in Appray (programska zaščitna oprema za pametne telefone).

Tokrat predstavljamo pet od desetih ekip, ki trenutno zasedajo prostore pospeševalnika. Vse start-upe si lahko pogledate na spletni strani.

abc-pospesevalnik-017-jm.1449168638.jpg.s.960px.jpg

Bubbles, komunikacijsko orodje

Bubbles je aplikacija za izmenjavo sporočil - a ne s prijatelji in sorodniki, ampak z neznanci iz bližine. Francoz Romain Dautricourt, ustanovitelj start-upa, razlaga, da z aplikacijo oblikujemo »mehurčke« (bubbles) oziroma skupine za pogovor, ki deluje na podlagi naše lokacije, v krogu petih kilometrov. »Radi bi povezali ljudi, pa tudi lokalna podjetja s svojimi potencialnimi uporabniki,« dodaja Dautricourt in nadaljuje: »Kavarna, denimo, bo prek aplikacije ustvarila mehurček in v njem oznanila akcijsko ponudbo.«

Sogovornik upa, da bodo na ta način tudi služili - torej s podjetji, ki bodo kupili premium različico aplikacije - ta bo omogočala oblikovanje mehurčkov, "polepljenih" z znamko podjetja, in pošiljanje obvestil ostalim uporabnikom. Za slednje bo aplikacija brezplačna.

Rešitev želijo ponuditi predvsem študentom, do katerih bi radi pristopili z raznovrstnimi oglaševalskimi akcijami. Aplikacijo so letos februarja testirali v Londonu, v naslednjih tednih pa načrtujejo kampanje v Ljubljani.

Violanto, analitika za spletne trgovine

abc-pospesevalnik-008-jm.1464003469.jpg.n.960px.jpg

Dean Lockhard (na sliki, desno), Avstralec s srbskimi koreninami, želi z ekipo Violanto avtomatizirati spletno trgovino, predvsem na področju mode, in jo narediti »bolj pametno«. Razvili so več analitičnih orodij, ki spremljajo uporabnike spletnih trgovin in njihovo interakcijo z izdelki, modnimi blogi in specializiranimi mediji. Trgovcem tako omogočajo, da na podlagi rezultatov sprejemajo boljše odločitve. »Ko razumeš potrebe in razmišljanje kupcev, potem lahko njihove želje uresničiš veliko bolj spontano,« meni Lockhard.

Primer: Violanto trgovca na sončni dan obvesti naj bolje izpostavi sandale, ali pa predlaga, da naj zniža ceno kavbojk, ko jih konkurenca prodaja veliko hitreje. »Avtomatsko lahko tudi prerazporedimo izdelke, oglase in sporočila na strani, in sicer glede na lastnosti in želje posameznega uporabnika,« dodaja sogovornik. Lockhard trdi, da lahko na ta način spletne trgovine povečajo nakupno konverzijo, lojalnost strank in zmanjšajo stroške za marketing. Trenutno imajo po njegovih besedah v bazi okoli 2,5 milijona različnih artiklov in 23 tisoč znamk, ki so jih sposobni za svoje stranke hitreje prodati.

Prodajo želijo vzpostaviti ne več nivojih; z majhnimi in večjimi spletnimi trgovinami, kot je Asus, katerim bi radi ponudili avtomatizirano zbiranje in analizo podatkov, profesionalnim analitikom, sodelovanjem z modnimi blogarji in prodajo prek lastne spletne trgovine. Večina njihovih izdelkov bo po načrtih na voljo letos poleti.

Paperleap, platforma za iskanje raziskovalcev

abc-pospesevalnik-006-jm.1464003406.jpg.n.960px.jpg

Paperleap je »največja svetovna spletna in mobilna platforma« za urejanje, analiziranje in promoviranje prostora za objavljanje akademskih del. »Naša vizija je, da opolnomočimo raziskovalce, s tem ko jim damo več možnosti za objavo strokovnih del,« razlaga Italijan Nicholas Caporusso, soustanovitelj platforme (na sliki, na sredini).

»Kot raziskovalec sem potreboval en dan v tednu, da sem našel primerne pozive za oddajo raziskovalnih del. In če si raziskovalec, moraš objavljati, v nasprotnem primeru ne obstajaš. Prej sem delal to tako, da sem imel odprtih 20 različnih spletni strani, kjer sem iskal zanimive razpise. To je bilo zelo zamudno,« pojasnjuje Caporusso. Pravi, da Paperleap po drugi strani to iskanje popolnoma optimizira. Iskanje je namreč ciljano, uporabnik določi, kaj ga zanima, algoritem pa mu dostavi najbolj primerne razpise za oddajo dokumentacije.

Platforma svoje uporabnike »lovi na dveh koncih«. Raziskovalcev, torej tistih, ki iščejo možnost za objavo svojih del, imajo po trditvah sogovornika že okoli 90 tisoč, organizatorjev razpisov (to so znanstvene publikacije, prireditelji dogodkov, znanstveni centri) pa 50 tisoč.

Iskanje razpisov kot tudi objava le-teh je za raziskovalce oziroma založnike brezplačna. Poslovni model sicer temelji na dodatnih storitvah za založnike. »Dobili bodo orodja za analitiko, s katero bodo lahko lažje zaposlovali nove znanstvenike in gradili skupnost,« razlaga Caporusso. Paket bo stal 100 evrov.

Platforma je zaživela letošnjega januarja, do aprila pa so po trditvah sogovornika postali največji tovrstni ponudnik na svetu. Sedaj testirajo prihodkovni model; plačljivih strank še nimajo, prve načrtujejo za junij. Za marketing in zaposlovanje iščejo tudi investicijo - 300 tisoč evrov.

SmartISCity, platforma za pametna mesta

abc-pospesevalnik-003-jm.1464003288.jpg.n.960px.jpg

Ljubljanski start-up SmartISCity razvija platformo, ki županom omogoča, da bolj učinkovito in transparentno upravljajo z mestom, občanom in podjetjem pa, da se hitreje povežejo s storitvami mesta. »Te so namreč preveč deljene. Velik izziv sodobnih mest je torej, kako jih povezati,« razlaga Blaž Golob, ustanovitelj podjetja (na sliki, desno).

Na platformi se zbirajo podatki, cilji, ki jih mesto zasleduje, proračun in pa pobude občanov. »Najprej pregledamo stanje v mestu in svetujemo, kaj se splača spremeniti, kakšni so trendi in zakonodaja. Nato namestimo platformo z različnimi moduli in jo vzdružujemo,« pojasnjuje Golob.

Doslej so prepričali štiri mesta, dve slovenski - Ljubljano in Šentrupert - ter dve hrvaški. Po besedah sogovornika se intenzivno pogovarjajo še z desetimi. Poslovni model je sestavljen iz treh delov: svetovanja, namestitve in vzdrževanja -polmilijonsko mesto, ki uporablja podobne storitve kot Ljubljana, bi za SmartISCity platformo odštelo 350 tisoč evrov z mesečnim stroškom vzdrževanja okoli osem tisoč evrov. Golob sicer dodaja, da mesto z njihovo tehnologijo veliko privarčuje in si hitro povrne investicijo. »Za pol milijonsko mesto tako odpade strošek sedmih ljudi višjih profilov.«

FruttaWeb - spletna tržnica sadja

FruttaWeb.1464005787.jpg.e.960px.jpg

Foto: Siniša Kanižaj/ABC pospeševalnik

Ekipa italijanskih podjetnikov in programerjev od leta 2014 na domačem trgu omogoča spletno pošiljanje sadja. Prodajajo tako domače kot tudi eksotično sadje, pa tudi biološko pridelane izdelke, sokove in suho sadje. "Naše konkurenčne prednosti so kakovost, dostopnost, velika izbira in enostavnost nakupa," razlaga Marco Biasin (drugi z leve), direktor podjetja FruttaWeb.

Na spletni tržnici imajo trenutno prijavljenih 1,5 tisoč izdelkov, ki jih za zdaj razpošiljajo v italijanske domove. Se pa nameravajo po besedah sogovornika že v naslednjih mesecih razširiti najprej v Avstrijo in Slovenijo, kasneje še v Nemčijo. "Imamo tudi lastne prostore, ampak tam ne shranjujemo sadja, zgolj pakiramo," dodaja Biasin.

Ob tem zatrjuje, da lahko večino "tipičnega" sadja, kot so banane, jabolka in hruške, pošljejo še isti dan, za eksotično izdelke pa je običajno potrebno počakati od dva do tri dni. "Vedno naročamo sadje šele po tem ko dobimo naročilo. Sadja, ki ga ne moremo dostaviti v največ treh dnevih, sploh nimamo na strani."

FruttaWeb je svoja digitalna vrata odprl v začetku leta 2014, po besedah Biasina pa so do danes ustvarili 650 tisoč evrov, samo lani dobrih 300 tisoč. Imajo okoli osem tisoč strank. Za zdaj prodajajo zgolj končnim strankam, se pa nameravajo v naslednjih mesecih osredotočiti tudi na prodajo podjetjem - predvsem restavracijam in tistim, ki svojim zaposlenim omogočajo košare sadja.

Biasin priznava, da je sadje na njihovi strani dražje, kot če bi ga kupili v trgovini, a "saj se niti ne želimo pozicionirati kot cenovni voditelji - želimo zgolj prodajati kakovostno hrano in ob tem poudarjati njen pomen".

Foto: Jure Makovec



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.