So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Mislec, ki je navdihoval Silicijevo dolino: Bodite tisti, ki obračajo trg na glavo

Čas branja: 7 min
18.05.2016  11:56
... namesto, da vam ga na glavo obrnejo drugi. To je nauk trenutno najpomembnejšega poslovnega misleca na svetu Claytona M. Christensena, avtorja teorije disruptivnih inovacij.
Mislec, ki je navdihoval Silicijevo dolino: Bodite tisti, ki obračajo trg na glavo
Pri nas komaj kdaj omenjeni Clayton M. Christensen je že od leta 2011 trdno na vrhu lestvice 50 največjih poslovnih mislecev na svetu. Foto: Joe Pugliese

Obveščaj me o novih člankih:  

Članek je bil junija 2014 prvotno objavljen v reviji Manager.

najvplivnejsiposlovnimisleci-1397735794-jpg-o-240px.1397735820.jpg

Dvajseto leto mineva, odkar je harvardski profesor Clayton M. Christensen v knjigi Inovatorjeva dilema razkril presenetljiv fenomen: velikim podjetjem pogosto ne spodleti zato, ker bi naredila nekaj narobe, ampak zato, ker vse delajo prav. Uspešno poslovanje stavi na vzdržne inovacije na dobičkonosnem, najdražjem delu trga, medtem pa se na meglenem dnu trga pojavljajo disruptivne inovacije: prevratniške sile industrije, vznikanje novih trgov pod vladavino majhnih marž.

Zaradi Christensenove teorije so poslovneži začeli na inovacije gledati drugače. Inovatorjeva dilema je postala obvezno čtivo v Silicijevi dolini in marsikje drugje. Steve Jobs je priznal, da je Christensen nanj »globoko vplival«.

Leta 2011 je revija Forbes Christensena razglasila za enega najvplivnejših poslovnih teoretikov zadnjih 50 let. Istega leta se je povzpel na vrh lestvice Thinkers50, nekakšnih oskarjev managerske misli. Lestvico sestavljajo vsaki dve leti, lani je bil Christensen na njenem vrhu že drugič zapored.

Paradoks

"Velikim podjetjem pogosto ne spodleti zato, ker bi naredila nekaj narobe, ampak zato, ker vse delajo prav. Uspešno poslovanje stavi na vzdržne inovacije na dobičkonosnem, najdražjem delu trga, medtem pa se na meglenem dnu trga pojavljajo prevratniške inovacije."

Koristne moteče inovacije

Inovacija po definiciji pomeni preboj. Christensenova disruptivna inovacija je nekaj drugega: je inovacija, ki preoblikuje izdelek, ki je bil zgodovinsko tako drag in zapleten, da si ga je lahko privoščila le peščica ljudi z veliko denarja in znanja, ga naredi dostopnega širokim množicam in s tem povsem spremeni trg. Primer: prvi računalniki so bili ogromni, zelo ekskluzivni, pošastno dragi in neskončno zapleteni. Največje korporacije in univerze so si lahko privoščile - le po enega. Zaporedje inovacij, od »mainframe« računalnika do namiznega in potem prenosnega računalnika ter naposled do pametnega telefona, je demokratiziralo tehnologijo do točke, ko si jo lahko privošči skoraj vsakdo. Pionirji te industrije so se na poti razvoja izdelkov srečevali z goro dilem.

»Dilema je v vsakem podjetju, na vsaki poti, vsak dan, vsako leto,« pravi Clayton Christensen, avtor teoretske analize procesa, v katerem se izdelek ali storitev sprva s preprostimi aplikacijami zasidra na dnu trga, potem pa se vztrajno pomika proti vrhu in sčasoma izpodrine uveljavljene tekmece. »Disruptivna inovacija zahteva iskanje novih trgov, novih strank, izdelek je toliko preprostejši in si ga je toliko lažje privoščiti, da ga tvoji sedanji porabniki ne bodo kupili. Moraš se torej odločiti med izdelkom, ki ga boš lahko prodal za več dobička svojim najboljšim strankam - ali pa mogoče slabšim izdelkom, ki ga ne bo kupovala nobena od starih strank, marže pa bodo manjše. S to dilemo sta se srečala Ford in General Motors, ko sta se odločala, ali naj se na dnu trga spustita v boj s Toyoto ali naj raje izdelata še večje avtomobile. Zdaj ima isto težavo Toyota s proizvajalcema Kia in Hyundai

Naslednja tarča prevrata na trgu

"Univerze finančno še dobro stojijo, zato ne opazijo, da se njihov svet sesuva. Verjamem, da se bo visoko šolstvo v prihodnjih petih letih znašlo v resnih težavah zaradi spletnega izobraževanja."

Jaz nimam mnenja, teorija ga ima

»Na voljo imamo le podatke o preteklosti. Od ljudi zahtevamo, da gledajo v prihodnost na temeljih analiz, podatkov in dejstev, in pogosto jih obsojamo, ker ukrepajo šele, ko je igre že konec. Edini način, ki omogoča pogled v prihodnost - tam ni nobenih podatkov -, je, da imaš dobro teorijo. Vsakokrat, ko se odločimo za ukrepanje, je to utemeljeno na teoriji. Z gledanjem skozi leče teorije lahko zelo jasno vidiš prihodnost in mislim, da to omogoča teorija o disruptivni inovaciji,« pravi Christensen, ki je svoj ugled med poslovneži začel graditi po zaslugi Andyja Grova, slovečega glavnega izvršnega direktorja Intela. Še pred izidom Inovatorjeve dileme ga je Grove povabil, naj pride njemu in njegovim vodilnim ljudem pojasnit, kaj delajo narobe, ob tem pa ga je opozoril, da sicer nič ne da na »akademsko blebetanje«. Christensen mu je odgovoril: »O Intelu ne vem nič in nimam mnenja. Ima pa mnenje teorija.« Intelovim direktorjem je začel razlagati teorijo disruptivne inovacije na primeru propada velikih jeklarn, ki so jih izpodrinila manjša podjetja tako, da so izdelovala veliko cenejše železne armature. Velike jeklarne so se takšne »konkurence« celo razveselile, saj jim je bilo železne profile zaradi majhnih marž odveč proizvajati ...

Grove je doumel, da mora nemudoma onemogočiti dve manjši podjetji, ki izdelujeta cenene nizko zmogljive čipe, oziroma ustanoviti lastno konkurenčno podjetje, ki bo delovalo na dnu trga. »Grovu si ne bi drznil reči, kaj mora narediti z Intelom. Namesto da bi mu rekel, kaj naj misli, sem mu povedal, kako naj misli,« v več intervjujih razlaga Christensen.

Grove je ustanovil podjetje, ki je hitro opravilo s konkurenčnima podjetjema, procesor Celeron, ki so ga ob tem razvili, pa je postal najpomembnejši Intelov izdelek.

Prepad pred založništvom in visokim izobraževanjem

Med področji, ki so trenutno v največji disruptivni krizi, Christensen poudarja novinarstvo in založništvo nasploh oziroma poslovne dejavnosti, ki so odvisne od oglaševanja. »Menim, da se je na robu prepada znašlo tudi visoko izobraževanje,« pravi. »Univerze sicer finančno dobro stojijo, zato ne opazijo, da se njihov svet sesuva. Verjamem, da se bo visoko šolstvo v prihodnjih petih letih znašlo v resnih težavah.« Christensen svojo napoved pojasnjuje z dejstvom, da se je spletno izobraževanje že uveljavilo s preprostimi aplikacijami in postaja čedalje boljše. Po njegovem mnenju bodo preživele le nekatere uveljavljene univerze, večinoma pa se bodo razvile v hibridne modele, ki bodo bolj specializiran del programa še izvajale fizično oziroma osebno, drugi del pa bodo prevzeli spletni ponudniki. »Hibridi so v resnici temeljno načelo ne glede na industrijo,« pravi Christensen. »Če hočeš uporabiti novo tehnologijo na glavnem delu obstoječega trga, mora biti hibrid(na).«

Kaj manjka današnjemu kapitalizmu

"Managerje smo spodbudili, da merijo dobičkonosnost z donosom na neto sredstva ali na vloženi kapital. Zato podjetja vlagajo v inovacije za povečanje učinkovitosti, da lahko zaslužijo več z manjšimi sredstvi. Vendar pa gospodarstvo potrebuje inovacije, ki povečuje naše zmožnosti. Takšne inovacije pa terjajo dolgoročne investicije, ki zavežejo kapital za več let."

Tudi Apple ni varen

Lani je v intervjuju za Forbes Christensen dejal, da ga skrbi tudi prihodnost Appla. Obenem se je sicer pošalil, da ga vedno skrbi zaradi vsega ne glede na to, kako dobro potekajo stvari, in da mu njegova žena Christine pravi, da je »judovska mati posla« (judovska mati je stereotipen komedijantski lik pretirano skrbeče matere oziroma žene, ki se vztrajno vtika v življenje svojih otrok tudi, ko odrastejo).

Njegova skrb izvira iz opažanja, da je serija izjemnih novih izdelkov pretresla trg Applovih tradicionalnih tekmecev, za sam Apple pa niso bili disruptivni. »Skrbi me, da se niso naučili prepoznati, kaj se dogaja, ker se doslej še niso soočili s takšnimi težavami,« je rekel Christensen in spomnil na primer Sonyja, ki je s serijo inovativnih izdelkov dolgo rušil trge tekmecem, nazadnje pa je sam postal žrtev disruptivnih inovacij.

Kako preoblikovati kapitalizem

Pred letom dni je Christensen v intervjuju za revijo Wired spregovoril o svoji novi knjigi Kapitalistova dilema (izšla je leta 2014), v kateri se je ruval s paradoksom: gospodarstvo se dviguje iz recesije, nikjer pa ni novih delovnih mest in prihodkov za povprečne ljudi. »Krivi smo mi, profesorji s poslovnih šol,« pravi harvardski guru. »Managerje smo spodbudili, da merijo dobičkonosnost z donosom na neto sredstva ali na vloženi kapital. Zato podjetja vlagajo v inovacije za povečanje učinkovitosti, da lahko zaslužijo več z manjšimi sredstvi. Vendar pa gospodarstvo potrebuje inovacije, ki povečujejo naše zmožnosti - tako kot Fordov model T (s katerim so avtomobili postali dostopni širšim množicam) ali pa tranzistorski radio. Takšne inovacije pa zahtevajo dolgoročna vlaganja, ki zavežejo kapital za več let. Podjetja torej uporabljajo kapital, da bi ustvarila več kapitala, svet je preplavljen s kapitalom, inovacij, ki jih potrebujemo, da bi napredovali, pa ni nikjer.«

Christensen vidi možno rešitev v davčni politiki, ki bi spodbujala dolgoročno uporabo kapitala: dlje ko bi trajala naložba, nižja bi bila davčna stopnja, dokler postopoma ne bi dosegla ničelne stopnje in mogoče celo postala negativna.

Dilema med preživetjem in napredkom

"Disruptivna inovacija terja iskanje novih trgov, novih strank, izdelek je toliko preprostejši, da ga tvoji sedanji porabniki ne bodo kupili. Moraš se torej odločiti med izdelkom, ki ga lahko prodaš za več dobička svojim najboljšim strankam - ali pa mogoče slabšim izdelkom, ki ga ne bo kupovala nobena od obstoječih strank, marže pa bodo nižje."

Kako izmeriti svoje življenje?

V predlanskim izdani knjigi z naslovom Kako boste merili svoje življenje? Christensen svoje teorije inovacij uporabi kot sklop leč za raziskovanje samega sebe. Ali nam (lahko) načela o poslovnih inovacijah dajejo kakršnekoli usmeritve pri sprejemanju odločitev v zasebnem življenju, ki bi pripomogle k srečnejšemu in plodnejšemu življenju? Na naslovno vprašanje Christensen odgovarja s postavljanjem vrste drugih vprašanj: Kako sem lahko uspešen in srečen v svoji karieri? Kako sem lahko prepričan, da sta družina in krog tesnih prijateljev zame vir trajne sreče in veselja? Kako sem lahko prepričan, da se bom izognil zaporu? Šokantno število mojih poslovnih kolegov je iztirilo na tak način, pravi Christensen.

»Pomembna je tudi teorija o tem, kaj motivira ljudi. Marsikdo razmišlja o upravljanju kot sklepanju pogodb, odpuščanju ljudi, najemanju ljudi in prodajanju podjetij - to ni upravljanje, to je 'delanje posla'. Management pa je priložnost, da pomagaš ljudem, da postanejo boljši, in če ga izvajaš tako, je veličasten poklic,« pravi najvplivnejši poslovni mislec.

Vedno je treba postavljati vprašanja

Clayton Christensen živi z ženo Christine v mestu Belmont v zvezni državi Massachusetts, imata pet otrok in pet vnukov. Je predan mormon, član cerkve Jezusa Kristusa svetih iz poslednjih dni.

Svojo pripadnost in vero pojasnjuje takole: »Cerkev mi pomaga razumeti in udejanjati bistvo krščanstva, zaradi načina organiziranosti cerkve pa imam na svoji poti vsak dan priložnost, da pomagam drugim. Mormoni ne najemamo ministrantov ali duhovnikov, ki bi nas učili in skrbeli za našo duhovno oskrbo. To nas sili, da učimo in skrbimo drug za drugega - v mojem videnju pa je to bistvo krščanskega življenja, kot ga je učil Kristus.«

Christensen se strinja z ugotovitvijo, da ne proučuje toliko samega posla kot svet skozi lečo posla. »V mormonski cerkvi je nekaj izvirnega, to, da spodbuja raziskovanje, spraševanje. Verjamem, da sta moje raziskovanje in vera na isti strani. Zamisel o disruptivni inovaciji, ki je nasprotovala marsikateri konvencionalni modrosti in spoznanju, se mi ne bi mogla nikoli utrniti, če me ne bi vzgojili v prepričanju, da je treba venomer postavljati vprašanja.«

Hotel je biti novinar, postal je mislec

christensen-clayton-xx.1397735296.jpg.o.600px.jpg

Foto: WEF

Dvainšestdesetletni profesor poslovne administracije na Harvardu je sprva sanjal o novinarski službi v Wall Street Journalu, do teorije o disruptivni inovaciji pa se je dokopal v svoji doktorski disertaciji, v kateri je analiziral razvoj računalniških diskov. O njih sicer ni vedel nič več kot to, "da je to stvar, ki je v računalniku", ugotovil pa je, da imajo zelo kratko poslovno življenjsko dobo, zaradi česar se je industrija vsakih nekaj let postavila na glavo. Iz preglednice, ki jo je naredil s pomočjo svojih otrok, je razbral, da se vsako leto pojavi uveljavljeno podjetje, ki se osredotoči na večje, močnejše diske za vrhnji del trga, poskus pa vsakič propade, ker spodnji del trga najde način za izdelavo manjših, cenejših diskov - ne glede na občutno nižje marže.

Leta 2000 je Christensen soustanovil svetovalno podjetje Innosight, specializirano za inovacije, s katerim pomaga podjetjem pri usmerjanju disruptivnih sprememb in sproščanju inovacijskega potenciala. Innosight sodeluje z vodilnimi korporacijami pri oblikovanju strategij za novo rast, pri graditvi inovacijskih zmogljivosti, oblikovanju novih poslovnih modelov in ustvarjanju disruptivnih novih izdelkov ter storitev. Podjetje je sodelovalo z več kot tretjino od 50 najuspešnejših podjetij z razvrstitve revije Fortune v različnih vejah industrije. Njihove stranke so Syngenta, General Motors, Medtronic, Johnson & Johnson in Procter & Gamble. Zadnji je ob njihovi pomoči potrojil svojo raven inovacijske uspešnosti.

Februarja 2010 so Christensenu diagnosticirali folikularni limfom, julija istega leta je utrpel možgansko kap. Septembra je lahko že spet govoril, nekaj mesecev pozneje pa pisal. Kljub zdravstvenim težavam aktivno predava, nastopa in piše.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...