So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kaj je Janko Medja delal med start-upi

Čas branja: 4 min
12.05.2016  17:32
Je start-up podjetništvo kot poker ena velika igra na srečo? »V pokru je glavno vodilo, da ne tvegaš veliko. Medtem, ko moraš v podjetništvu tvegati veliko več,« odgovarja nekdanji šef NLB Janko Medja.
Kaj je Janko Medja delal med start-upi

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  

Medjo smo ujeli na podjetniški konferenci Podim. Sedaj ima lastno podjetje Equi, ukvarja se svetovanjem, morda v prihodnosti tudi start-upom. Pravi, da še vedno išče svoj prostor na trgu. Pa bi v novi vlogi sodeloval tudi z nekdanjim delodajalcem? »Zelo pazim na izogibanje konfliktu interesov glede na prejšnjo vlogo,« odgovarja.

Kaj delate po karieri v bankah?

Že leta 2012 sem razmišljal, da bi se iz bančništva usmeril v druge panoge. Takrat so me  prepričali, da me v NLB potrebujejo za prestrukutriranje. Pa sem šel. Sicer pa sem se že takrat mentalno ukvarjal z digitalizacijo, tako v bančništvu kot v drugih panogah. Danes je to fintech.

To je bilo moje delo tudi v zadnjih 18 mesecih v NLB, potem, ko je član uprave, odgovoren za ta del, odšel. Ukvarjal sem se s strateškimi izzivi, ki jih za velike banke predstavlja fintech, pa tudi z možnimi rešitvami. In veliko teh rešitev lahko najdemo v sodelovanju med velikimi institucijami in start-upi. Morda celo bolj kot na drugih področjih prav v bančništvu.

Sedaj imate lastno podjetje Equi. Se ukvarjate s svetovanjem?

Predvsem še iščem, kaj bom delal.

Ste zaznali že kakšne priložnosti?

Delam na projektu, ki je iz klasičnega področja, torej tistega, ki ga poznam. Zadeva vodenje, menedžment, bilance, finance. Predvsem pa sem v iskanju.

Vas je to iskanje pripeljalo tudi na Podim?

Da, zelo me zanima fintech, digitalizacija, tudi start-upi.

Bi zase rekli, da ste sedaj start-up?

Nisem ravno to. Bom start-up, ko bom vedel, kaj želi podjetje delati.

No, običajno je prav to iskanje glavna lastnost start-upa.

Ja, morda res. Vsaj tistega v zelo zgodnji fazi.

Znani ste po tem, da igrate poker. Je start-up podjetništvo podobno kot poker ena velika igra na srečo?

Tisti, ki pozna poker (zanemarimo veliko večino, ki ga ne pozna, pa ga vseeno sodi), ve, da je to upravljanje s tveganjem. V pokru skoraj ni cilj, da zmagaš, ampak, da ne izgubiš. Izogibaš se velikim tveganjem in velikim nihanjem. Na koncu koncev lahko to (disciplina pravzaprav) postane glavni cilj, če se odločiš, da boš uspešen na dolgi rok. Mislim, da je podjetništvo vseeno drugačno. Tam moraš tvegati veliko več. V pokru je glavno vodilo, da ne tvegaš veliko. Medtem, ko moraš v podjetništvu tvegati veliko več.

Ste v tem trenutku že dali »all in«?

(smeh) Mislite z vidika kariere?

Da.

Ne še. V tem trenutku iščem, kje so prave karte. Iščem, kaj bi me zanimalo.

Se vidite tudi v tujini?

Seveda, brez problema.

Se za zdaj sami financirate?

Moj biznis, malo podjetje, prodaja znanje. Ni potrebe po nekem zunanjem financiranju.

Komu pa svetujete?

Mojo ponudbo lahko uvrstim v tri skupine. Prvo je svetovanje glede finaciranja podjetij, kapitala in kreditov, pri čemer morem poudariti, da pri tem zelo pazim na izogibanje konfliktu interesov glede na prejšnjo vlogo. A ta prvi steber me niti ne zanima najbolj.

Drugi del je posredovanje menedžerskih znanj, tretje pa mentoriranje. To je uporabno tako za menedžerje iz večjih organizacij kot tudi za start-upe. Velika težava start-upov je namreč ta, da ne vedo, kako zadevo zapeljati menedžersko. In tukaj imam veliko izkušenj.

Ste sedaj, ko ste odšli iz bank na svojo pot, bolj sproščeni?

Ne bi rekel, da sprememba pomeni sproščenost. Vse kar sem delal v preteklosti, tudi stresne stvari, ne bi zamenjal, in sem jih tudi tedaj sprejemal precej sproščeno. V življenju si namreč srečen, če se odločiš, da boš srečen. V to trdno verjamem. To pomeni, da se moraš osredotočiti na dobre stvari in ne na slabe, na danes in jutri, ne na včeraj. Druga stvar pa je - če bi bil preveč sproščen, potem verjetno ne bi delal vsega prav. Človek se mora z nečem ukvarjati, imeti izziv, zasledovati cilj - mora rasti, da gre naprej. Če je preveč sproščen, morda stagnira.

Eden od večjih trendov, ki ga dobro obvladujejo start-upi, je digitalizacija. So banke na tem področju zaspale?

Nekatere so. Ne bi rad branil bank in zavarovalnic, a navkljub splošnem mnenju menim, da se pri vsem govorenju o milijarde dolarjev vrednih start-upih vseeno podcenuje moč velikih, stoletnih organizacij. Ravno banke so bile v 70' in 80' letih pionirji, saj so uvedle nekatere revolucionarne tehnološke rešitve.

Mislim, da se bo večina bank znala prilagoditi, je pa vprašanje, če se bodo lahko prilagodili tudi vsi zaposleni v teh institucijah. Generacije se namreč menjavajo. No, ob tem je res, da kljub temu veliko mladih ne želi lastne podjetniške poti, ampak več stabilnosti, ki jo prinašajo večja podjetja. Rešitev je v ravnotežju med velimi organizacijami, ki imajo svojo moč v milijonih strank in dostopu do trga, a niso dovolj hitre pri inoviranju, ki lahko ponudijo kapital, distribucijo, stranke - ter malimi podjetji, ki ponujajo inovativne storitve, razumevanje strank, izvedbo digitalnih rešitev. To so lahko zelo pomembna partnerstva. In to se že dogaja, nekatere banke organizirajo start-up tekmovanja, inkubatorje in pospešavalnike.

Kje konkretno so možnosti za sodelovanje med banko in start-upom?

Na konferenci sem srečal najmanj štiri start-upe, ki bi jih, če bi bil še v NLB, zagotovo povabil in pogledal, če se da njihovo idejo implementirati v sistem banke. Primer: eden izmed start-upov je razvil platformo, prek katere lahko ljudje soinvestirajo v nepremičnine, torej zgradijo večstanovanjsko hišo. Banka ima namreč velik posel hipotekarnih kreditov, ampak banka tudi ve, da v prihodnosti to ne bo dovolj.

Prihodnost je v reševanju celovitega stanovanjskega problema. Banka danes prodaja izdelek, ampak potrebno bo prodajati rešitev. Če se poveže s start-upom, lahko banka ponudi celotno rešitev. Od iskanja zemljišča, arhitektov, graditeljev do financiranja za 30 let. Banka se lahko pri tem poveže z, recimo, proizvajalcem bele tehnike in tako dobi boljšo ponudbo za opremo. Vse za boljšo ponudbo končni stranki.

Velika podjetja imajo tudi težavo pri iskanju dobrega, mladega kadra. Ta namreč pogostokrat uhaja v start-upe. Kako naj se lotijo tega?

Tukaj sta dva odgovora. Eden je klasičen, in predstavlja dobro delo z ljudmi. V NLB smo s tem začeli tri leta nazaj, izboljševali smo zadovoljstvo ljudi. Proti koncu smo jih uspeli pritegniti tudi iz trga, in tudi mladi (podjetniki) so začutili, da jih lahko razumemo. Na primer, ko sem odhajal iz NLB, sem dobil klic štirih start-upov, ki so mi povabili, da bi jim pomagal, sedaj ko imam čas.

Drugi odgovor je bolj usmerjen v prihodnost in me tudi osebno zelo zanima. Mislim, da bodo večje organizacije uspešnejše, če bodo omogočale fleksibline delovne modele - denimo po pogodbi. Primer: gospod Blaž, znate to pa to, in mi to potrebujemo za razvoj prototipa izdelka ali storitve. Projektno delo traja pet mesecev, vaša plača bo takšna, vaša nagrada, če bomo šli v proizvodnjo, pa takšna. Prepričan sem, da bi veliko mladih to z veseljem pograbili.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...