So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako lahko slovenska podjetja pridejo do denarja iz Junkerjevega načrta

Čas branja: 4 min
09.05.2016  11:16
Odgovor: prek bank in skladov, ki nato podjetjem ponudijo različne produkte - garancije, kredite in lastniške oblike financiranja.
Kako lahko slovenska podjetja pridejo do denarja iz Junkerjevega načrta


Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom v okviru naložbenega načrta za Evropo je prvi in za zdaj edini projekt, odobren za Slovenijo.

"Zagotovil bo 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji oziroma podprl dodatno financiranje po ugodnih pogojih za več kot 1.100 slovenskih podjetij," pravi Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji, ki na letošnji konferenci Podim sodeluje kot vsebinski partner.

Stančič upa, da se bo še kateri slovenski finančni posrednik povezal z Evropskim investicijskim skladom ter podpisal sporazum za lastniško financiranje start-upov v zgodnjih razvojnih fazah. Več pa v intervjuju.

Komu je namenjen naložbeni načrt za Evropo in kaj je bil glavni motiv za njegov zagon?

Finančna in gospodarska kriza je terjala velik padec naložb v Evropi. Evropska komisija pod vodstvom predsednika Jeana Clauda Junckerja je zato takoj ob začetku mandata, že novembra 2014, sprožila pobudo za spodbujanje strateških naložb v ključne gospodarske sektorje, s tem pa posledično tudi za oživljanje rasti, nova delovna mesta in krepitev globalne konkurenčnosti evropskega gospodarstva.

Kakšni so bili torej cilji za njegovo sprožitev?

Cilj naložbenega načrta za Evropo je do sredine leta 2018 sprostiti javne in zasebne naložbe v višini najmanj 315 milijard evrov, in sicer v infrastrukturne in inovativne projekte. Prednost tega načrta je, da jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe (EFSI), v veliki meri prevzema tveganje in tako omogoča podporo tudi bolj tveganih projektov. Za podjetja tako načrt prinaša poslovne priložnosti za nove naložbe in omogoča lažji dostop do tveganega financiranja.

Ali so sredstva namenjena samo za velike infrastrukturne in druge projekte ali je kaj denarja namenjenih tudi malim in srednjim podjetjem?

Denar ni vnaprej razdeljen ne po državah in ne po sektorjih. Je pa predvideno, da bi se najmanj četrtina predvidenih naložb oziroma 75 milijard EUR ustvarila ravno v sektorju malih in srednje velikih podjetjih (MSP) ter t.i. mid-capi podjetij oz. podjetij s srednjo tržno kapitalizacijo, ki zaposlujejo do 3.000 ljudi. Operativno izvajanje dostopa MSP do bolj tveganega financiranja koordinira Evropski investicijski sklad (EIF - European Investement Fund), ki ima s takimi oblikami financiranja, kot so tvegani kapital, jamstva in mikrofinančni instrumenti, ogromno dragocenih izkušenj.

Kako se ta sredstva potem dejansko usmerijo do porabnikov - malih in srednjih podjetij?

EIF podpiše sporazume o oblikah financiranja prek nacionalnih finančnih posrednikov, kot so banke, podjetniški skladi ali skladi tveganega kapitala, ki nato podjetjem ponudijo različne produkte - garancije, kredite in lastniške oblike financiranja.

Kakšne pogoje morajo za prijavo in financiranje izpolnjevati MSP podjetja?

Vsa MSP z do 250 zaposlenimi in mid-capi podjetja, ki imajo do 3.000 zaposlenih, se lahko prijavijo za finančne produkte, ki uživajo podporo financiranja Evropskega sklada za strateške naložbe. In sicer se lahko zanje potegujejo tako podjetja s sedežem znotraj kot zunaj EU. Velja pa, da morajo biti projekti, ki jih predlagajo podjetja izven EU, del čezmejnih projektov, v katerih sodelujejo tudi države članice EU.

Kakšni pa so pogoji za financiranje inovativnih projektov z višjimi tveganji, ki so značilni za start-up podjetja?

Z naložbenim načrtom za Evropo želimo v veliki meri podpreti prav inovativne projekte, ki pogosto nosijo večja tveganja. Jamstvo evropskega proračuna, ki ga zagotavlja Evropski sklad za strateške naložbe, tako omogoča finančnim izvajalcem in posrednikom, da prevzamejo večje tveganje, kot bi ga bili sicer, brez tovrstne pomoči, pripravljeni sprejeti. S tem se MSP zagotovi boljše in večje možnosti pri financiranju projektov.

stancic-zoran4-be.1456557786.jpg.n.960px.jpg
"Sporazum s Slovenskim podjetniškim skladom bo zagotovil 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji," pravi Zoran Stančič, vodja Predstavništva Evropske komisije v Sloveniji.

Ali obstajajo kakšne omejitve oziroma preference za financiranje posameznih panog?

Financiranje naložbenega načrta se osredotoča zlasti na gospodarske sektorje, ki so ključnega pomena za doseganje pozitivnih učinkov na evropsko gospodarstvo. Ti vključujejo promet, energetsko in digitalno infrastrukturo, izobraževanje in usposabljanje, zdravstvo, raziskave in razvoj, informacijske in komunikacijske tehnologije, obnovljive vire energije in učinkovito uporabo virov ter okoljske, urbane in socialne projekte. To so tudi sicer panoge, v katerih najdemo številna prodorna start-up podjetja. Vendar pa lahko za razliko od predlagateljev velikih projektov (podjetja z več kot 3.000 zaposlenimi) mala in srednje velika podjetja ter mid-capi prejmejo finančno podporo tudi za projekte izven omenjenih sektorjev, tako da omejitev glede panoge za start-upe praktično ni.

Kakšni so prvi rezultat programov za MSP, ki jih koordinira Evropski investicijski sklad?

Rezultati kažejo na izjemno dober odziv prav pri malih in srednje velikih podjetjih, kar dokazuje, da je naložbeni načrt v segmentu malih in srednje velikih podjetij naslovil pravo potrebo po financiranju. Do aprila 2016 je bilo podpisanih 165 sporazumov s finančnimi posredniki za financiranje MSP. Že na podlagi teh sporazumov bo 3,4 milijarde EUR potrjenih jamstev doseglo več kot 136.000 evropskih podjetij.

Kako lahko do sredstev dostopajo slovenska MSP podjetja?

Mala in srednje velika podjetja ter mid-capi lahko pridobijo finančna sredstva za svoje projekte prek nacionalnih spodbujevalnih bank in lokalnih finančnih posrednikov, ki so pooblaščeni za posojanje. V Sloveniji je to Slovenski podjetniški sklad (SPS), ki je konec leta 2015 podpisal sporazum z Evropskim investicijski skladom v okviru programa za konkurenčnost podjetji COSME, ki ima podporo Evropskega sklada za strateške naložbe. Slovenski podjetniški sklad je tako pravi naslov za slovenska podjetja, ki bodo želela črpati ugodnejša financiranja s pomočjo jamstva EFSI.

Ali je bil za Slovenijo odobren še kakšen drug projekt z EFSI jamstvom?

Sporazum med Evropskim investicijskim skladom in Slovenskim podjetniškim skladom je prvi in zaenkrat edini projekt, odobren za Slovenijo. Slovenija je ena izmed 19 držav članic EU, ki ima odobren projekt za mala in srednje velika podjetja.

Kakšne oblike ugodnejšega financiranja bo Slovenski podjetniški sklad zagotavljal z jamstvom EFSI?

Sporazum s Slovenskim podjetniškim skladom bo zagotovil 180 milijonov evrov jamstev za bančne kredite za mala in srednja podjetja v Sloveniji. EFSI jamstvo namreč zagotavlja pogarancije in tako omogoči SPS-u, da bo podprl dodatno financiranje po ugodnih pogojih za več kot 1.100 slovenskih podjetij. Izdana garancija SPS za zavarovanje bančnih kreditov, ki jih MSP najemajo pri eni od sodelujočih bank, omogoča lažji, hitrejši in cenejši dostop mikro, malim in srednje velikim podjetjem do bančnih kreditov, z nižjimi zahtevami po dodatnem zavarovanju kreditov, ki sicer bremeni podjetnika.

Evropska komisija je zagnala tudi poseben evropski naložbeni portal. Komu je namenjen in kaj želite z njim doseči?

Evropski portal naložbenih projektov je eden izmed ključnih elementov naložbenega načrta. Nastal je na željo zasebnega sektorja oz. finančnih vlagateljev, ki pravijo, da nimajo pregleda nad številnimi naložbenimi priložnostmi v Evropi ter da bi želeli prek interaktivnega zemljevida vseh držav članic dostopati do opisa zanimivih projektov v vrednosti nad 10 milijonov evrov, ki potrebujejo zasebnega sovlagatelja.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...