So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Nova kri za stara podjetja: zakaj Bayer podpira start-upe, Krka pa ne?

Čas branja: 10 min
06.04.2016  14:17
Kaj se velika tradicionalna podjetja naučijo od majhnih, tveganih in agilnih zagonskih podjetij
Nova kri za stara podjetja: zakaj Bayer podpira start-upe, Krka pa ne?

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Bayer dodaj
Johannes Schubmehl dodaj
Northwestern dodaj
Monsanto dodaj
Google dodaj

Članek je bil prvotno objavljen v reviji Manager.

V nemški farmacevtski družbi Bayer so pred leti začeli programa za zbiranje idej iz širših skupnosti (»crowdsourcing«), imenujejo ju Grants4Leads in Grants4Targets, lani pa so odprli še pospeševalnik Grants4Apps kot model odprtega inoviranja na področju digitalnega zdravja. Na berlinskem sedežu podjetja so petim izbranim start-upom za sto dni ponudili delovne prostore in 50 tisoč evrov semenskega kapitala za nadaljnji razvoj projektov in poslovnih modelov, vsakemu podjetju pa je pri tem pomagal tudi izkušen Bayerjev menedžer oziroma coach.

V Bayerjev pospeševalnik za področje digitalnega zdravja se je letos prijavilo 215 start-upov iz 48 držav, petim so na koncu dali na voljo prostore za tri mesece in po 50 tisoč evrov kapitala.

»Lani se je na Grants4Apps prijavilo 70 zagonskih podjetij, letos pa že 215 start-upov iz 48 držav. Sodelovanje smo omogočili tudi zaposlenim v Bayerju, in to je sprožilo malo revolucijo, saj so začeli intenzivno ustanavljati svoja podjetja in tako se to področje začenja resno razvijati,« je prejšnji petek povedal Johannes Schubmehl, vodja urada za informiranje v Bayer Healthcaru, na predstavitvi letošnje »pospeševalniške bere« za investitorje.

Bayerjevo spodbujanje start-upov je del svetovnega trenda

Konec oktobra je Northwestern Mutual, ameriška vzajemna zavarovalnica s skoraj 160-letno poslovno tradicijo, za 250 milijonov dolarjev kupila šest let staro podjetje za finančno načrtovanje LearnVest 31-letne podjetnice Alexe Von Tobel. Primer še zdaleč ni osamljen. Ne samo da je v vse hitreje vrtečem se svetu tehnoloških inovacij in novih poslovnih modelov igre po starih pravilih konec. Tradicionalna podjetja so se začela zavedati, da kljub velikim sredstvom, ki jih imajo na voljo za lasten razvoj, njihova lastna pamet ne zadošča več. Potrebujejo tudi ideje od zunaj in predvsem okretnost, ki jo prinašajo start-upi.

5 tipov kupovanja inovacije

Velika podjetja se odločijo za nakup start-upa zaradi:

1. pridobitve intelektualne lastnine,

2. ekipe strokovnjakov v start-upu (izdelek zavržejo),

3. izdelkov,

4. izdelkov in baze uporabnikov,

5. zaradi prometa in dobičkov prevzetega podjetja.

So tehnološki velikani še glavni?

Spletna stran computerweekly.com napoveduje, da bodo v prihodnjem desetletju velika tradicionalna podjetja pri inoviranju celo prehitela tehnološka podjetja. Na spletnem portalu techcrunch.com so že pred dvema letoma, ko je kemična multinacionalka Monsanto za 1,1 milijarde dolarjev kupila Climate Corporation, tehnološko podjetje za obdelavo velike količine meteoroloških podatkov, ugotovili, da Google, Facebook in Yahoo niso več glavni tekmeci pri nakupih najboljših start-upov iz Silicijeve doline, v tekmo so se vključili igralci v vseh »tradicionalnih« panogah.

Avtomobilska industrija za digitalno mobilnost

»Ne gre le za avtomobile, ampak za mobilnost v medsebojno povezanem svetu. BMW počasi postaja programsko podjetje,« pravi član upravnega odbora nemškega avtomobilskega proizvajalca Peter Schwarzenbauer. »Spopad kultur med velikim BMW in hitrimi start-upi je dober za obe strani.« BMW je v zadnjih petih letih vložil sto milijonov evrov samo v start-upe, ki razvijajo mobilne aplikacije in druge platforme, ki jih je mogoče vključiti v avtomobile. In ni edini. Vsa pomembna avtomobilska podjetja, od General Motorsa do BMW in Audija, so ustanovila lastne sklade tveganega kapitala, s katerimi kupujejo inovativne rešitve in jih vgrajujejo v svoj razvoj.

Banke paktirajo s start-upi, da jih ne pojedo

»Silicijeva dolina prihaja,« je spomladi v pismu delničarjem posvaril izvršni direktor največje ameriške banke JP Morgan Chase. Na stotine start-upov z veliko pameti in denarja trdo dela na področju alternativ tradicionalnemu bančništvu, je zapisal. Skrb je upravičena, saj start-upi z mikroposojili in s spletno tehnologijo podprtim upravljanjem financ nezadržno osvajajo trge. Za nameček sta se v finančno industrijo globoko vpletla tudi Google in Apple. Banke so se morale zganiti: ponujajo konkurenčne finančne produkte ali pa preprosto kupujejo najučinkovitejše start-upovske tekmece, ki s pomočjo spletne povezljivosti, obvladovanja velikih količin podatkov (big data) in računalništva v oblaku ponujajo hitrejše in cenejše alternative. Banki HSBC and Santander sta na primer ustanovili tvegana sklada, ki vlagata milijone v finančne tehnološke (fintech) start-upe. Drugi finančni velikani so pohiteli s svojimi start-up pospeševalniki v upanju, da se bodo sami dokopali do naslednje »velike poslovne inovacije«.

leskovec-jure-016-jm.1449168627.jpg.n.960px.jpg
Kdaj bo Mercator vložil v kako mlado podjetje? Start-up Kosei, ki ga je soustanovil standfodski profesor Jure Leskovec in so ga januarja prodali Pinterestu, je najprej hotel kupiti ameriški trgovec Walmart.

Wallmart jih je kupil že 12

Največja svetovna trgovska veriga Walmart (oziroma WalmartLab, njen laboratorij za inovacije, ki so ga postavili v Silicijevi dolini) je v tekmi s spletnim trgovskim prvakom Amazonom kupila že 12. start-up. Njihova zadnja »žrtev« je podjetje Adchemy, ki naj bi izboljšalo Walmartov spletni iskalnik in sistem za razvrščanje izdelkov v spletni prodaji. S to težavo se pri Walmartu ukvarjajo že od leta 2011, ko so za 300 milijonov dolarjev kupili podjetje Kosmix, s katerim so zgradili tehnologijo iskanja za svojo e-trgovino in takoj izboljšali število konverzij (ljudi, ki so po ogledu oglasa kupili izdelek) za 20 odstotkov.

Walmart se je zanimal tudi za zagonsko podjetje Kosei, ki ga je soustanovil stanfordski profesor Jure Leskovec, eden od največjih strokovnjakov za analize big data z družabnih omrežij. Naposled so se ustanovitelji Koseia na začetki letošnjega leta raje odločili za prodajo podjetja družabnemu omrežju Pinterest.

Osvežitev za Coca-Colo

Letošnji sponzor napitkov na sloviti modni reviji Victoria's Secret Fashion Show je bil leta 2013 ustanovljeni start-up Suja, proizvajalec ekoloških sokov, deklarativni nasprotnik gensko spremenjenih rastlin, ki del prihodkov od prodaje namenja okoljskim projektom. V prvem letu delovanja je imela Suja 18 milijonov dolarjev prihodkov, lani že 42 milijonov, letos poleti pa je njen manjšinski delež za 150 milijonov dolarjev kupila multinacionalka Coca-Cola, ki poskuša z vlaganji v hitro rastoča podjetja kompenzirati usihajoči posel z gaziranimi sladkimi pijačami.

Coca-Cola je v zadnjih letih izvedla že več podobnih nakupov, pred dvema letoma je na primer za 320 milijonov funtov kupila britanskega proizvajalca smutijev Innocent Drinks, izrazito trajnostno usmerjen start-up, ki 10 odstotkov svojega dobička (še vedno) namenja projektom za izkoreninjanje lakote v tretjem svetu. Glede tega se s prevzemom Coca-Cole ni nič spremenilo, zagotavljajo Angleži, tudi v Suji pa so morali tehtati med zaskrbljenostjo zvestih porabnikov in možnostmi eksplozivne rasti, ki jim jo omogoča multinacionalka.

Tržnica tehnoloških start-upov

Google je od leta 2001 kupil 186 start-upov (zadnjega 11. novembra letos) in jih vključil v svoje storitve oziroma podjetja. Yahoo je od leta 1997 kupil 114 zagonskih podjetij, Apple pa od marca 1988 74 start-upov. Amazon je od leta 1998 kupil več kot 50 start-upov, vrednost njegovih največjih petih nakupov pa je znašala skoraj štiri milijarde dolarjev.

Veliki vložki nemških korporacij

Inovativne tehnologije, ki jih razvijajo zagonska podjetja, želi »posvojiti« tudi čedalje več nemških korporacij. V lovu za disruptivnimi inovacijami je telekomunikacijskim in IT-podjetjem ter medijem, ki že leta načrtno vlagajo v start-upe, začela slediti tudi tradicionalna industrija, med njimi farmacevt Bayer, kemijska korporacija BASF, banka Commerzbank, avtomobilst Daimler, energetsko-inženirska korporacija Siemens in letalski prevoznik Lufthansa.

Nemška energetska podjetja iščejo inovacije za okoljsko prijazne tehnologije in poslovne modele. Commerzbank je ustanovil inkubator za zagonska podjetja v korporativnem bančništvu. Telekomunikacijski velikan Deutsche Telekom bo v prihodnjih petih letih investiral 500 milijonov evrov v evropske tehnološke start-upe, ki razvijajo nove tehnologije. Siemensov sklad tveganega kapitala je doslej vložil 180 start-upov, večina od njih pa so zdaj že zrela podjetja. Lani so ustanovili 100 milijonov dolarjev vreden sklad tveganega kapitala Industrija prihodnosti posebej za start-upe v zgodnji fazi razvoja, ki se ukvarjajo s proizvodnimi procesi in industrijsko avtomatizacijo.

Kdo v Sloveniji razume »tuje« ideje

Večja slovenska podjetja, ki podobno poskušajo črpati ideje tudi iz okolja, so bele vrane. Ko smo Krko spomladi vprašali, ali morda podobno kot Bayer iščejo sodelovanje s start-upi, so nam odgovorili, da vlagajo le v lastna nova podjetja s področja razvoja, proizvodnje in trženja zdravil, v 'tuje' start-upe pa za zdaj ne.

Za 'tuje' ideje, tudi s področja farmacije, se v Sloveniji sicer k sreči najde kakšna druga priložnost. Recimo prav Bayerjeva. Konec maja sta iniciativa HealthDay.si in Bayer, d. o. o., v Ljubljani priredila prvo regionalno srečanje start-upov s področja digitalnega zdravja. Prijavilo se je več kot sto zagonskih podjetij, 14 start-upov iz Slovenije, Hrvaške, Srbije in Italije pa je na kratko predstavilo svoje inovativne rešitve - osem od njih je bilo slovenskih.

Zakaj so naša podjetja tako mlačna

Glavni razlog za mlačnost slovenskih podjetij pri povezovanju s start-upi je, da nimamo res velikih podjetij (korporacij), ki bi bila zmožna v polnosti izkoristiti njihove potenciale, meni eden od boljših poznavalcev slovenske startupovske scene, Tomaž Frelih iz start-up šole Hekovnik.

TSstartup, podjetniški pospeševalnik Telekoma Slovenije, prvi tovrstni program v Sloveniji na področju telekomunikacij, miruje že tretje leto. V Simobilu med svoje prispevke k razvoju inovativnega podjetništva štejejo podporo zavodu Mladi podjetnik, razpisu za Najpodjetniško idejo in Hekovnik oziroma pospeševalniškemu programu start:Cloud za start-upe s področja poslovnih rešitev v oblaku in interneta stvari. Zadnji tovrstni program so izvedli pred letom dni.

BTC podpira in se opira

Največ inovativnega soka se pretaka v ljubljanskem BTC Cityju, v katerem so konec marca odprli podjetniški pospeševalnik ABC Accelerator, jeseni pa še inovativno start-up središče ABC HUB. Pospeševalnik je namenjen hitrejšemu prehodu mladih podjetij na tuje trge oziroma povezovanju na območju jugovzhodne Evrope, start-up pa ob vstopu v program (na leto razpišejo dva tematska programa) v zameno za osemodstotni delež pridobi dostop do infrastrukture BTC Cityja in IBM ter 15 tisoč evrov semenskega kapitala.

»Prek mladih, ki so polni znanja in si želijo napredovanja ter uspeha v segmentu malih podjetij in start-upov, poskušamo osvežiti oziroma pridobiti več vitalnosti tudi za sam BTC,« pravi predsednik uprave Jože Mermal. »Z nekaterimi slovenskimi podjetji se dogovarjamo tudi o ustanovitvi sklada tveganega kapitala, s katerim bomo še intenzivneje vlagali (primarno) v slovenske in tuje start-upe, ki jih spremljamo prek našega pospeševalnika." Mermal verjame, da bo sklad začel vlagati v mlada podjetja že pred koncem leta.

Špica hoče ostati mlada

Tesno sodelovanje in kapitalsko prepletanje velikih uveljavljenih podjetij in malih start-upov je formula za uspeh, pravi Tone Stanovnik, soustanovitelj in direktor Špice International, ponudnika sistemov za logistiko in avtomatsko identifikacijo, podjetja s 30-letno tradicijo, ki se »na kreativnih robovih stalno pomlajuje, v sredini pa skrbi za stabilnost«, korak s čedalje hitrejšimi tehnološkimi novostmi pa vzdržuje s tesnim sodelovanjem z najboljšimi slovenskimi start-upi. Eden od njih je podjetje Chipolo. »Ko sem se prvič srečal s to ekipo, sem intuitivno začutil, da jim bo uspelo in da se bomo skupaj lažje prebili naprej,« pravi Stanovnik, ki se je v v konzorciju s Chipolom in še enim svežim start-upom prijavil na EU razpis Obzorje 2020. »Tehnologija, ki jo obvladujemo, bo jutri odigrala prebojno vlogo na področju pametnih mest, pametnih zgradb in logistike.«

Najti pravega ni lahko

Otmar Zorn je pred kratkim prodal družbi Iskra Zaščite in Varsi, ob tem pa je omenil, da namerava vlagati v zagonska podjetja.

»Res je, da me zanimajo tudi start-upi, pred dvema letoma smo že kupili podjetje Solvera Linx, eno od najboljših slovenskih softverskih podjetij za energetski menedžment. Res je tudi, da se ogledujem po drugih proizvodnjah, vendar to ni prav lahko, ker je treba najti podjetje s potencialom za preobrat v uspešno, izvozno podjetje,« pravi Zorn.

Obojestranska težava

Start-upi so postali moda, zato jih je čedalje več, vendar pa kakovost in uspeh največkrat ne rasteta sorazmerno z množičnostjo, meni Mark Pleško, direktor in solastnik inovativnega visokotehnološkega podjetja Cosylab, ki sam osebno vlaga v start-upe. Na vprašanje, zakaj to počne, Pleško v smehu odgovori, da tega še sam ne ve točno. »Verjetno gre za prepletanje predrznega vlaganja in želje, da bi pomagal zagnanim podjetnikom, ker sem tudi sam šel skozi to izkušnjo. Rad delam z zavzetimi in podjetnimi ljudmi in seveda je povsem drugače, če si osebno vpleten oziroma 'to have skin in the game', kot pravijo Američani.«

Tomaž Frelih meni, da slovenskim start-upom primanjkuje znanja in pametnega kapitala, pogosto pa tudi drznosti in odločnejšega nastopa v tujini. Otmar Zorn pa pravi, da je težava na obeh straneh. »Nekateri start-upi pri nas imajo velike oči, predstavljajo si, da bo nekdo dal denar, oni pa bodo imeli lastnino in veliko zaslužili. Na drugi strani pa velika, tudi državna podjetja, to področje premalo poznajo in bi bilo prav, da bi po pravilih ekonomike in razvoja ponujala malim podjetjem več možnosti.«

Frelih pravi, da gre pri sodelovanju z velikimi uveljavljenimi podjetji predvsem za zaupanje, ki pa ga start-upi ustvarjajo počasi. »Včasih so ovire zelo poslovne narave, saj kot veliko podjetje ne želiš sodelovati s start-upi, ki so majhni in zato zelo tvegani.«

»Ali slabo razumemo, da lahko mlada zagonska podjetja dolgoročno močno pripomorejo k naši boljši konkurenčnosti, ali pa imamo še vedno premalo poguma za bolj tvegano vlaganje, pri čemer to sploh ne pomeni nujno visokih zneskov,« pravi Jože Mermal. Razvoja mladih po njegovem mnenju ne more rešiti le politika z raznimi spodbudami. »Treba je več sodelovati, bolj razvijati, več si moramo upati in prevzeti tudi višja tveganja, s katerimi lahko veliko bolj razvijemo okolje, ki ne bo prepoznano le doma, ampak tudi v mednarodnem okolju.«

Mark Pleško dodaja, da se večina velikih podjetij že dolgo zaveda priložnosti za izboljšanje konkurenčnejšega tržnega položaja ob pomoči inovativnih start-upov. »Vendar vpeljava novih procesov in produktov v utečeno strukturo ni preprosta. Navsezadnje tudi Slovenija kot država v devetdesetih letih ni zmogla povabiti visoko izobraženih Srbov, ki so nasprotovali Miloševićevemu režimu. Raje smo zamerili vsem Srbom. Pa kakšno konkurenčno prednost bi imeli z več visoko izobraženega kadra,« ponuja Pleško »provokativno ilustracijo«.

V Bayerjevem pospeševalniku

sendinaden-xx.1449168635.jpg.n.960px.jpg

Projekti petih izbranih start-upov s področja digitalnega zdravja iz Nemčije, Kanade, Estonije, Kitajske in ZDA, ki so jih predstavili minuli teden, so zbudili živahne pogovore »ena na ena« med morebitnimi vlagatelji in ponudniki inovativnih aplikacij, ki so trajali do poznega večera.

»Ogromno smo se naučili od Bayerjevih coachev, hkrati pa tudi od drugih start-upov. Kot bi leta dela stisnili v tri mesece,« je povedal David Hartmann, Bayerjev uslužbenec, hkrati pa ustanovitelj in direktor start-upa Sendinaden Limited. Podjetje ima sedež v Šanghaju in razvija pametne nosljive naprave, njihov prvi izdelek, ki gre na trg januarja, pa je s 3D-tiskalnikom izdelana maska za prebivalce metropol, povezljiva z mobilno aplikacijo, ki meri kakovost uporabnikovega vdiha in izdiha. Njihova naslednja tarča bodo športniki, razvijajo tudi različico, ki bo pljučnim bolnikom omogočala vnos zdravil, kot diagnostično orodje pa je aplikacija uporabna tudi pri spalni apneji.

medi-keep-xx.1449168628.jpg.n.960px.jpg

»Najpomembnejši element pospeševalnika Grants4Apps je partnerstvo med start-upom in korporacijo, ki s tem dobi perspektivo in veliko energije malega agilnega podjetja,« pravi Hartmann, vodja urada za informiranja v Bayer Healthcaru. Johannes Schubmehl pa je poudaril pomembnost vzajemnega učenja, vzpostavljanja podjetniške kulture in iskanja novih priložnosti.

Med peterico izbranih start-upov sta tudi estonska mobilna aplikacija MediKeep, s katero uporabnik nadzoruje podatke o zdravilih, ki jih jemlje, obenem pa ga opozarja, kdaj mora zdravilo vzeti, in ameriška spletna platforma Serona, ki prihaja na trg v začetku prihodnjega leta, omogoča pa natančno in dostopno testiranje hormonov (posebej uporabno pri menopavzi in endometriozi) ter upravljanje teh podatkov za raziskovalce in zdravstvene delavce.

serona-xx.1449168630.jpg.n.960px.jpg

Sošolci s fakultete v kanadskem Waterlooju so razvili Vitameter, napravo oziroma aplikacijo za analiziranje vsebnosti vitaminov v uporabnikovem organizmu, s končanimi prototipi pa iščejo zunanja sredstva pri skladih tveganega kapitala. »Za nas je bila največja pridobitev to, da smo lahko v Bayerju pri vsakem vprašanju nemudoma našli ekspertizo in podrobne informacije. Tako Bayer kot mi pa smo pridobili z vzpostavitvijo vzajemnih povezav in izmenjave znanja,« so povedali kanadski podjetniki.

vitameter-xx.1449168631.jpg.n.960px.jpg

V nemškem Viomedu so se lotili povezovanja pacientov, ki jih ni mogoče učinkovito zdraviti s standardnimi oblikami zdravljenja, in kliničnih študij, inovativnega raziskovalnega zdravljenja, ki lahko za te bolnike pomeni edino upanje. Spletna platforma deluje od februarja in vsebuje seznam več kot dva tisoč poskusnih zdravljenj v Nemčiji, razširiti pa jo nameravajo tudi v druge države.

»V teh stotih dnevih smo se od Bayerjevih strokovnjakov ogromno naučili o poslovni strategiji, trženju in kliničnih študijah, obenem pa so nam omogočili, da smo naš posel funkcionalno oblikovali,« je povedal poslovni vodja Viomeda Alexander Puschilov. Schubmehl pa je povedal, da so se v Bayerju od start-upov naučili predvsem to, da je mogoče zamisli uresničiti zelo hitro. »Če po preizkusu ugotovijo, da stvar ne deluje, to razumejo pozitivno in nemudoma začnejo z drugo stvarjo. V Bayerju smo bolj usmerjeni v iskanje popolnih rešitev, zato je za nas pomemben vpogled v start-upovsko eksperimentiranje in prototipiranje,« je povedal. »Takšno sodelovanje spreminja miselnost zaposlenih v Bayerju.«


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...