So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Slovenski mikropivovarji: Znižajte trošarine na pivo!

Čas branja: 10 min
22.03.2016  13:40
Z drugačnimi okusi, a skupno veliko ljubeznijo do piva slovenski mikropivovarji iščejo svoj prostor na trgu. Država jim pri tem ni v pomoč; trošarine na pivo so v Sloveniji med petimi najvišjimi v Evropi.
Slovenski mikropivovarji: Znižajte trošarine na pivo!

Obveščaj me o novih člankih:  

Leta 2014 so prihodki na globalnem trgu piva znašali skoraj 500 milijard dolarjev, z enako stopnjo rasti bodo leta 2020 dosegli že več kot 680 milijard.

Največjih deset pivovarjev medtem obvladuje 65,9-odstotni delež svetovnega trga piva, po podatkih Businessinsiderja pa si štiri največje korporacije razdelijo kar 74 odstotkov od 33 milijard dolarjev vrednega globalnega dobička.

Majhne pivovarne že v prvi ligi

Kljub temu, da veliki igralci še vedno nadzirajo igro, pa so se majhne pivovarne že prerinile v prvo ligo. V ZDA so mikropivovarne v 2014 količinsko proizvedle 11 odstotkov piva; še leto prej je bil delež njihove proizvodnje manj kot osemodstoten. Še bolj, za 18 odstotkov, je v 2014 v ZDA zrasla prodaja craft piva, ki se je približala vrednosti 20 milijard dolarjev. Prodajno zavzemajo mikropivovarne v ZDA že več kot 20 odstotkov trga.

Število majhnih pivovarn nezadržno raste tudi v EU, med letoma 2008 in 2013 se je njihovo število povečalo za več kot dvakrat (na 3.616 mikropivovarn).

Zahteve po nižjih trošarinah

Pogledali smo, kaj, kako in koliko delajo slovenski mikropivovarji. Skupno jim je eno: vsi po vrsti so namreč nezadovoljni z odnosom države do njihovega dela. "Znižajte trošarine na pivo," zahtevajo.

V Italiji, Avstriji, Madžarski in Hrvaški so trošarine za mikropivovarje precej nižje. Avstrijci imajo 50-odstotno trošarinsko olajšavo za pivovarne z letno proizvodnjo do 500 hektolitrov. Na Hrvaškem so pred kratkim občutno znižali trošarine za male pivovarne.

»Mikropivovar v Nemčiji za sto litrov navadnega lager piva plača manj kot šest evrov trošarine, mi pa približno 60 evrov,« ponazarja Maja Imširović iz Vizirja.

1.1446143468.png

Osnovno poznavanje piva

Pivo v osnovi delimo v dve glavni skupini glede na vrsto kvasovk, ki se uporabljajo pri fermentaciji slada. Piva tipa ale tako fermentirajo pri višjih temperaturah, lager piva ali ležaki pa pri nižjih.

Ale in lager pivo se razlikujeta tudi po času, ki ga potrebujeta za fermentacijo - ker ta pri ale pivu poteka pri višjih temperaturah, takšna piva dozorijo hitreje kot pri lager pivu, ki mora še nekaj časa zoreti oziroma "odležati". Naši predniki so vse do 19. stoletja povečini varili ale piva, šele razvoj tehnologije hlajenja je omogočil razcvet ležakov, ki dandanes prevladujejo na trgu.

Podvrste določajo izbrane sestavine - vrsta slada, hmelja in kvasovk.

Najpomembnejše vrste piva zgornjega vrenja (ale) so tako india pale ale, pale ale, porter, stout, pšenično pivo.

Najpomembnejše vrste piva spodnjega vrenja (lager) pa so pilsner, temni lager, bock, doppelbock.

Human Fish

Matthew-Human-Fish.1429724816.jpg.n.960px.jpg

Pivovarno Human fish je leta 2008 ustanovil Avstralec Matthew Charlesworth (na sliki levo). »Ustanovil jo je preprosto iz ljubezni do dobrega piva. Takrat v Sloveniji še ni bilo pivovarne, ki bi proizvajala bolj hmeljnata ale piva. Želel si je večjo raznolikost na trgu domačih piv,« razlaga Jaša Zidar, član vrhniške ekipe.

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

Trenutno imajo na zalogi: Pale ale, session IPA, IPA, Stout, Wit bier, Weiss bier, Imperial IPA in Russian imperial stout. V fermentaciji pa je po besedah Zidarja še eno novo pivo. "Vključno z sezonskimi pivi v letu naredimo okoli 10 do 12 različnih piv," dodaja. Lani so zvarili okoli 1050 hektolitrov piva, letos upajo na 30-odsotno rast.

Večino piva dostavijo gostinskim lokalom po Sloveniji. »Tuji trgi postajajo vedno bolj pomembni. Lani smo sicer izvozili samo okoli tri odstotke naše proizvodnje, bo pa ta odstotek letos drastično narasel,« napoveduje sogovornik.

O opremi in ekipi

Opremo so po besedah Zidarja kupili rabljeno, tako, da »investicija ni bila ogromna, jo je pa seveda potrebno stalno vzdrževati in posodabljati«. Predvsem so visoki operativni stroški. »A posel raste in vsi v ekipi uživamo v delu. Mislim, da nihče ni tu zato, da bi obogatel.«

V ekipi so sicer trije s polnim delovnim časom, eden s polovičnim in en študent. Načrtujejo pa tudi nove zaposlitve. »Proizvodnje je pretežno ročna, tako je širjenje ekipe skupaj z rastjo nujno.«

Ali Slovenci cenimo pivo?

»Znanje o pivu v Sloveniji narašča. So pa butična piva še vedno točno to - majhen segment pivovarstva,« meni Zidar.

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Zvari pivo, ki ga želiš piti in pij tudi piva, ki jih (še) nisi zvaril.«

Bodo majhne pivovarne počasi »pojedle« velike korporacije?

Jaša Zidar, pravi, da ne bodo. »Majhne pivovarne bodo rasle, a tudi velike korporacije niso tako nefleksibilne. Rast bodo obrnile sebi prid in s tem pravzaprav ni nič narobe. Nisem pivski snob. Naj vsak pije tisto, kar mu paše,« dodaja.

Vizir

Denis-Maja-pivovarna-003-.1458598503.JPG.s.960px.jpg

Vizir je družinsko podjetje dveh živilskih tehnologov. Že leta proizvajajo vino, ker pa so želeli povečati ponudbo, so se »spopadli z novimi izzivi« in postali pivovarji, opisuje Maja Imširović, ki je podjetje soustanovila skupaj z Denisom Imširovićem.

Zakaj »vizir«? »Imamo majhen ranč in konje. Ljubezen do njih smo povezali z našo strastjo in poimenovali podjetje po konju od Napoleona. Prav tako so nekatera piva poimenovana po konjih.«

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

V ponudbi imajo lager in ale piva, proizvajajo pa tudi piva s posebnimi sestavinami, kot so med, kostanj, krompir in fižol, ingver, ajda, ...

Pivo za zdaj prodajajo po Sloveniji. »Smo prva craft pivovarna z dnevno dostavo kamorkoli v Sloveniji,« trdi Imširovićeva. Po njenih besedah se intenzivno dogovarjajo z več partnerji v tujini za nastop na tujih trgih.

O opremi in ekipi

V pivovarno so doslej vložili nekaj sto tisoč evrov. »In to je le začetek. Pivovarstvo je iz investicijskega vidika zelo zahtevna panoga,« meni sogovornica.

Stalno zaposleni so v ekipi trije, po potrebi pa pokličejo dodatno pomoč.

Ali Slovenci cenimo pivo?

»Gotovo so monotoni časi za nami. To dokazujemo pivovarji z našo ponudbo ter promocijski dogodki in prireditve po vsej Sloveniji.«

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

1. Higiena, doslednost in natančnost je gotovo na prvem mestu.

2. Izjemno pomembno je tudi znanje ter vlaganje v razvoj v tehnološkem smislu.

3. Biti pogumen in narediti drugačno, posebno pivo, po možnosti z lokalnimi surovinami.

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

»1. Urediti status malih pivovarjev in normalizirati trošarino na alkohol v pivu.

2. Ne si delati utvar, da so evropska sredstva dosegljiva tistim, ki jih res potrebujemo, saj je potrebno vso investicijo zaključiti samostojno. Večina novih craft pivovarjev je mladih ljudi, katerim banke ne bodo odobrile potrebnih kreditov za realizacijo.

3. Pomoč s strani države, da nam pomaga in svetuje kako in kaj moramo imeti urejeno birokracijo. Živimo namreč na divjem zahodu, ko se pravila hitro spreminjajo. Mi smo dolžni vse vedeti kot inšpektorji, ki se ukvarjajo samo s svojim področjem. Negotovost in neenakopravno obravnavanje ne deluje pozitivno.

Tudi na operativne stroške na žalost zelo negativno vpliva država z nestabilnim okoljem in nenehnim spreminjanjem pravil. V zadnjih letih se je trošarina petkrat povišala, z zelo visoke na izjemno visoke. Če v Nemčiji majhen pivovar (do 500.000 litrov letne proizvodnje) plača za 100 litrov povprečnega piva manj kot šest evrov, veliki okoli 11 evrov, v Sloveniji vsak pivovar pred petimi leti okrog 30 evrov, dandanes okrog 60 evrov. To je res nepredstavljivo.«

Tektonik

tekotnik.1458644675.jpg.c.960px.jpg

Marko Jamnik, prvi človek pivovarne Tektonik (na sliki v več preoblekah), je pivo varil že v osemdesetih letih. »Takrat je bilo težko surovine, zato smo precej improvizirali,« se spominja. Resno se je v posel vrgel leta 2007, ko se je preselil v Italijo, kjer je bila novodobna kraft scena že precej aktivna in v strmem vzponu. »Kot večina kraftarjev sem začel variti doma, v kuhinji, na štedilniku, fermentacija pa se je dogajala v kabinetu, oziroma pisarni,« razlaga.

Po vrnitvi domov se je odpovedal poklicu fotografa, ki ga je opravljal 25 let, pivovarstvo pa se mu je zdela dobra priložnost, saj se je tudi v Sloveniji začela scena prebujati.

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

V Tektoniku varijo Pale Ale, India Pale Ale, Black India Ale, Coconilla Stout in Witbier. Na mesec zvarijo okoli 90 hektolitrov piva, večino ga prodajo v več kot sto gostinskih lokalih in »beer shopih« po Sloveniji, kmalu pa bodo prišli tudi na police E. Leclerca in Mercatorja.

O opremi in ekipi

Trenutno sta v ekipi dva redno zaposlena, »ko si bomo lahko privoščili« pa bodo zaposlili še dva dodatna človeka. Celotna investicija je po besedah Bregantiča znašala okoli 380 tisoč evrov, v načrtu pa imajo nove nakupe opreme.

Ali Slovenci cenimo pivo?

Sogovornik je prepričan, da se kultura pitja piva izboljšuje. »Vedno več Slovencev posega po craft pivu, saj smo pivoljubi. To kaže tudi statistika, je pa res, da šele v zadnjem času spoznavamo/jo piva, ki tu niso tradicionalno doma.«

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Zvedavost, kreativnost in higiena.«

Bodo majhne pivovarne počasi »pojedle« velike korporacije?

»Ne, korporacije bodo ohranile prevlado na trgu. Se bo pa povečalo število proizvajalcev ter pestrost stilov.«

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

Niko Bregantič svetuje: razpolovite trošarino, naj bo enaka hrvaški.

Carniola

id-carniola.20160322121043.jpg.w.960px.jpg

Za nastankom pivovarne Carniola - ime je dobila po latinski besedi za Kranjsko - je zanimiva štorija. »Vse skupaj se je začelo, ko sem šel na brucovanje.

Steklo je malo preveč piva v prekratkem času. Piva sem tako imel dovolj za cel čas študija, ponovno pa sem ga poskusil po petih letih na Škotskem. V trenutku sem bil zaljubljen. Ko sem prišel ponovno domov, nisem podobnega piva našel nikjer. Ideja, da bi ga varil kar sam, je še nekaj let zorela, potem pa sem se opogumil. Najprej prvi poskus in tako naprej. Sedaj imamo pivovarno, ki jo počasi in vztrajno širimo,« opisuje Rok Rutar.

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

V Carnioli varijo ale. Rutar pravi, da ima »konstantno prazne sode«, saj je povpraševanje večje od ponudbe. »Pri vsakem pivu naredimo nekaj posebnega, ga personaliziramo ali dodamo malo melase, kakav in drugih začimb. Vsa piva so karakterna,« pojasnjuje. V pivovarni ima mladi pivovar sicer urejeno trgovino, prodaja pa tudi lokalom, trgovinam in distributerjem.

O opremi in ekipi

Trenutno sta v ekipi Carniole dva, še dva pa pomagata v trgovini oziroma pivnici. »Podjetje raste, kmalu bomo potrebovali še koga,« napoveduje Rutar. Pravi, da je v opremo do sedaj vložilo nekaj deset tisoč evrov.

Ali Slovenci cenimo pivo?

Po oceni Rutarja si vedno več Slovencev »upa spiti še kaj drugega, bodo pa še vedno ostali rdeče-zeleni«.

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Samo uživaj in se sprosti, ker delaš nekaj lepega. Pa pij pivo, sem namreč že srečal pivovarje, ki so rekli, da sploh ne pijejo piva.«

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

Rutar državi sporoča: spustite nam trošarine in stopnjo davka pa bomo presrečni. »Za primer si lahko vzamejo Hrvaško, ki je malim pivovarjem spustila trošarino. Ali pa Nemčijo in Češko.«

Pivo Knap

cajg-serija-Kopija.1458648495.jpg.n.960px.jpg

Trboveljčan Renee Vozelj je z varjenem piva iz ekstrakta začel leta 2009. Glavni razlog: nižanje cene piva v študentskih časih, hkrati pa je želel preskusiti idejo lastnega piva na trgu. »Ime za Pivovarno Knap je nastalo kot posledica zanemarjanja in nezadostnega spoštovanja dediščine in izročila, ki so ga v 250 letni zgodovini pustili knapi. Ime piva Herc in Kramp pa iz izhajata iz Cajg serije - orodja. Želim ohraniti knapovsko besedišče in jezik,« dodaja.

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

Vozelj vari apa (american pale ale) in stout. Na mesec ga proizvede med 300 in 500 litri, odvisno od proizvodnje, prodaja pa ga v Zasavju in okolici, pa tudi v Ljubljani, Mariboru in Velenju.

Kako pivci prepoznajo njegova piva? »Herc je narejen za čim lažji prehod tradicionalnih pivcev rdečega in zelenega na angleška ale piva. Tako da je precej nežen, tako med pitjem kot tudi po pookusu,« razlaga Vozelj.

O opremi in ekipi

V ekipi sta dva, delujejo pa kot »ciganska pivovarna«, kar pomeni, da najemajo pivovarno.

Ali Slovenci cenimo pivo?

»Počasi, a vztrajno se širi krog in zavedanje glede pivske kulture,« meni sogovornik.

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Kakovost, ekipa, iskrenost.«

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

Država bi po mnenju Vozlja lahko pomagala z nižanjem trošarin, vpeljavo podobnih politik kot pri vinarjih, v predstavitvenih videih o državi bi lahko vključila pivo in hmelj.

Reservoir dogs

reservoir-dogs.1458644399.jpg.s.960px.jpg

Foto: Ana Kovač

»Vse skupaj se je, seveda, začelo v garaži. Cela naša ekipa je v pivovarstvo prišla slučajno. Gre za hobi, ki je ušel iz nadzora. Vsi imamo druge službe - v ekipi imamo ekonomista, učitelja matematike, zdravnika in menedžerja. Nekega dne je padla ideja, da poskusimo doma zvariti pivo. Pred tem smo imeli nekaj izkušenj s fermentacijo vina, ostalo pa sva pobrala z interneta. Pivo je bilo vedno boljše, oprema vedno bolj kompleksna.

Poskusno smo zvarili eno rundo na velikem sistemu v pivovarni Gold Clubovega hotela v Ajdovščini. Prva kuha je uspela in sledila je druga, tretja...,« začetke opisuje Aljoša Polenčič, član ekipe, ki jo sestavljajo še Uroš Komel, Andrej Sluga in Matej Brezigar.

Kako je nastalo ime? »Po prvem varjenju je nastala črno-bela fotografija, na kateri utrujeni sedimo med rezervoarji piva. Fotografijo sem podnaslovil Reservoir Dogs in ime se je prijelo.«

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

V ajdovski pivovarni varijo piva zgornjega vretja, tako imenovana ale piva - od pale ale, močnejšega in bolj hmeljastega India pale ale, črnega stouta, belgijskega saisona. »V nekaterih pivih uporabljamo samo slovenski hmelj. Nekateri novi slovenski hmelji so izredno aromatični-podobno kot ameriški,« razlaga Polenčič.

Pravi, da imajo radi uravnotežena piva, brez odvečnih sestavin, čistega vonja in okusa. Ne uporabljajo nobenih aditivov, vsa piva refermentirajo v steklenici.

Trenutno pivo prodajamo po celi Sloveniji, »zaradi zapletene birokracije« pa piva še ne izvažajo, čeprav je ponudb iz tujine po trditvah sogovornika precej. Mesečno zvarijo okoli 4000 litrov piva.

O opremi in ekipi

V ekipi smo štirje, zaradi služb pa imajo še nekaj ljudi, ki jim pomagajo pri polnjenju steklenic in delu v skladišču.

Pivo trenutno varijo v pivovarni Pigal v hotelu Gold Club v Ajdovščini in za to plačujejo nekakšno najemnino za varjeno pivo. Želja ekipe je sicer, da bi postavili lastno moderno pivovarno, v kateri bodo lahko zvarili nekaj več piva in zaposlili dodatne delavce.

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Naš glavni moto je "keep it simple"; s čim manj kvalitetnimi sestavinami skušamo zvariti najboljše pivo.«

Bodo majhne pivovarne počasi »pojedle« velike korporacije?

»V Sloveniji trenutno poteka prava craft beer revolucija,« meni Polenčič, ki ob tem ocenjuje, da male pivovarne ne bodo prevzele trga velikih. »Delež malih pivovarne se bo verjetno postopno višal, nekateri kupci pa takega piva ne bodo nikoli sprejeli za svojega. Svetovni trendi kažejo rast craft pivovarstva in gotovo bo tudi Slovenija šla v to smer.«

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

Slovenija je med petimi evropskimi državami z najvišjo trošarino na pivo in edina med temi petimi, ki ima ničelno trošarinsko stopnjo na vino, ponazarja sogovornik. Trenutno je sicer v pripravi sprememba trošarinskega zakona. »Borimo se za znižanje trošarine za male neodvisne pivovarne.

Direktiva evropske unije omogoča 50-odstotno znižanje trošarine za male neodvisne pivovarne in tako rešitev je že uporabilo 23 evropskih držav. S podobno rešitvijo bi v Sloveniji razvijali nova delovna mesta na periferiji in dali dodaten zagon kulinaričnemu turizmu,« dodaja.

Pelicon

pelicon.1422877244.jpg.n.960px.jpg

Pivovarno Pelicon iz Ajdovščine vodita Anita Lozar in Matej Pelicon, ki sta prvi zvarek Pally (pale ale) na trg poslala novembra 2013. Lozarjeva pravi, da se pivovarna razvila iz preproste ljubezni do piva.

Katere vrste piva varite in kje ga prodajate?

V Peliconu so najbolj prepoznavni po pivu stila india pale ale z imenom the 3rd Pill (IPA), ki je v letu 2014 dobil dve srebrni nagradi, portal Rate Beer.com pa ga je razglasil za najboljše slovensko pivo. Pri nekaterih recepturah uporabljajo začimbe, zelišča in kavo, da dobijo več arom in s tem polnejši okus.

Lani so zvarili okoli 60 tisoč litrov piva, letos ga bo po načrtih Lozarjeve še veliko več.

O opremi in ekipi

Sogovornica priznava, da so posamezniki kosi, ki so namenjeni varjenju piva, lahko zelo dragi. »Sami smo si postavitev lahko privoščili, zaradi ugodnega poslovnega dogovora in sodelovanja s slovenskim proizvajalcem opreme Škrlj,« pravi.

Ali Slovenci cenimo pivo?

Primorka je prepričana, da so craft pivovarne pretrgale monotonost pivovarskega trga. »Prišla so nova piva, izbire je veliko več.«

Trije glavni nasveti pri varjenju piva

»Imejte odnos do piva,« kratko in jedrnato svetuje Lozarjeva.

Kako bi država lahko pomagala mikropivovarjem?

»Pivo je preveč obdavčeno,« je jasna Lozarjeva in dodaja, da bi pivovarji z nižjimi davčnimi obveznostmi lahko več denarja namenili za razvoj, opremo in zaposlovanje.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...