Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Videoklic postaja zlati standard podpornih storitev Podjetja se vse bolj zavedajo, da tehnologija videoklica postaja nuja pri zagotavljanju podpore strankam
Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Osem najpomembnejših tehnologij za spopad z naslednjo krizo Hitra prilagoditev poslovnih modelov je ena izmed glavnih prednosti digitalne transformacije. V regiji srednje in vzhodne Evrope je Slovenija po merilu načrtovanih vlaganj v digitalizacijo uvrščena najvišje.
Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih računov
Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve najboljše za kakovost življenja v mestih

Tomaž Humar: Najbolj sem se bal, da bi me dobili potepuški psi

Čas branja: 4 min
15.03.2016  09:20
Kako je Tomaž Humar, letnik 1996, kot najmlajši Zemljan prekolesaril svet
Tomaž Humar: Najbolj sem se bal, da bi me dobili potepuški psi

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Guinness dodaj
Tomaž Humar dodaj

Pravi, da za podvig ni potreboval posebnega razloga ali navdiha. »Podobno kot pri človeku, ki ne potrebuje razloga, da ima rad umetnost ali knjige, je bilo tudi pri meni. Ko te zagrabi, te zagrabi«.

Pet celin

Humar je prekolesaril 28.968 kilometrov, od tega kar 185 tisoč metrov vzponov. Skupno je bil na poti 209 dni, ta pa ga je vodila čez pet celin - Evropo, Afriko, Severno Ameriko, Avstralijo in Azijo. Začel in končal je v madžarskem Debrecenu, s 19 leti in 311 dnevi pa je postal najmlajši človek, ki je s kolesom obkrožil svet.

»Psihična pripravljenost nikoli ni bila vprašljiva, s fizično pa sem imel ogromno težav. Časa za primerno pripravo je bilo premalo, tudi zaradi grdega padca pred samo potjo, ki me je stal 20 šivov in mesec mirovanja. Formo sem tako dvigoval tekom podviga,« pripoveduje.

IMG-8255.1457990419.jpg.o.480px.jpg

Edini prijatelj

V dobrem in slabem se je na poti lahko zares zanesel zgolj na najboljšega prijatelja, 12-kilogramskega Trek fx, hibrida med cestnim in treking kolesom. »Ni bilo najlažje, ni bilo najdražje kolo, imelo pa je enak karakter kot jaz, bilo je namreč trmasto in ni se predalo.«

Hitro in agilno - kot start-upi

Podobno kot svoje stranke in trge iščejo novodobna podjetja je tudi Humar na svoji poti potoval hitro in agilno, brez nepotrebnih bremen. Teža nahrbtnika tako ni presegla petih kilogramov, vseboval pa je zgolj nujno potrebne pripomočke - zdravila, majice, kopalke, natikače in orodja za razstavljanje kolesa ter menjavo zračnic. »Glede na to, da sem bil na poti več kot 200 dni, zračnice sploh ni bilo potrebno pogostokrat menjati; med 15 in 20-krat,« se spominja Humar.

IMG-8256.1458029919.JPG.w.960px.jpg

O strahu

Sicer pa se zaradi preluknjanih zračnic in podobnih tehničnih težav 19-letnik ni preveč sekiral. Je bilo bolj vznemirljivih, pa ne ne nujno prijetnih dogodkov, neprimerno več. »Najtežje je bilo takrat, ko sem se zaradi bolezni ali poškodbe fizično slabo počutil. Vse ostalo že nekako zgrizeš. Sicer pa, če ne ves česa naj te bo strah, te praktično ne more biti strah. Je pa res, da če bi šel še enkrat, bi me bilo verjetno bolj strah nekaterih delov, ki sem jih skoraj naivno prekolesaril, kot da bi šel po štruco kruha.«

No, je pa vendarle obstajal scenarij, ki je tudi Humarju nagnal strah v kosti. »Res sem se bal, da bi me dobilo krdelo potepuških psov. Orožja, da bi se branil, nisem imel. Zagotovo bi potegnil kratko. A hvala Bogu je bila zgolj ena takšna situacija, v kateri pa mi je uspelo odšprintati pod veliko dozo adrenalina,« razlaga.

IMG-8265.1457990693.JPG.s.960px.jpg

"Bil sem sam, a ne osamljen"

Kaj pa domotožje? Sogovornik priznava, da je pogrešal bližnje in prijatelje, nikakor pa ne materialnih stvari. Morda zgolj tiste preproste, kot je to, da si »vzameš čas za druženje in dober film, tega enostavno ni bilo.«

Pravi, da mu tudi samota, neizbežna spremljevalka na poti, ni preveč kvarila dni. »Bil sem ves čas sam, pa nikdar osamljen. In to je dobro. Sem sam sebi zadosti, dobro se prenašam. Tempo pa je bil tako brutalen, da mi ni bilo treba nikoli krajšati časa, bi si včasih celo želel kakšno uro več zase.«

Pravila pri postavljanju rekorda

1. Med celotnim podvigom je treba uporabljati isto kolo oziroma okvir kolesa, razen v primeru tako hude poškodbe, da popravilo ni mogoče.

2. Vožnja v zavetrju ni dovoljena.

3. Startna in ciljna točka morata biti isti.

4. Pot mora potekati kontinuirano in v eni smeri. Vsaka vmesna vožnja v obratno smer se kaznuje z odštetjem od končne skupne razdalje.

5. Končna skupna premagana dolžina (ne le s kolesom) mora ustrezati dolžini ekvatorja, t.j. 40.075 kilometrov.

6. Uporaba zasebnih prevoznih sredstev (tudi taxijev) ali čarterskih letov ni dovoljena.

7. Prečkati je treba obe skrajni točki zemeljske oble (severno in južno).

Bo rekord pristal tudi v Guinnessovi knjigi rekordov? "Guinness je kategorijo najmlajši človek, ki je prekolesaril svet, včasih priznaval, zdaj pa je ne upošteva več."

IMG-8317.1458029768.JPG.w.960px.jpg

Novice iz Slovenije "na ignore"

Z domačimi je komuniciral zgolj in samo prek interneta. Vmes je s pomočjo sestre redno osveževal spletno stran in Facebook profil. Z dogajanjem v Sloveniji pa po lastnih besedah niti ni želel biti seznanjen, »ker mi nobena novica na terenu ne bi mogla pomagati«. Za tak projekt, pravi, je namreč potrebna popolnoma prazna glava in stoodstotna osredotočenost na kolesarjenje.

Ko je piškot z vodo luksuz

Če takšnih in drugačnih novic iz Slovenije Humar pri svojem podvigu ni potreboval, sta pa bila toliko bolj pomembna dober spanec in primerna hrana. »Spal sem v vseh možnih prenočiščih, od zapuščenih hiš, šotorov, kavčev, prikolic, motelov, hostov in hotelov,« našteva.

Dodaja, da se je sicer poskušal čim bolj pravilno prehranjevati, a pogostokrat enostavno ni šlo, ali je bila hrana predraga ali pa je ni bilo na voljo. »Perfekten obrok bi bil kruh, sir, salama, mleko in pa nutella. Se pa hrana od države do države zelo razlikuje, v Aziji sem o čem takem lahko le sanjal. Tam je bil že riž brez vsega in pa piškoti z vodo luksuz,« se spominja nekaterih podrobnostih lokalne gastronomije.

IMG-8266.1458029343.JPG.o.480px.jpg

Bootstrapping

Celoten podvig je mladi avanturist s pomočjo družine financiral sam. Nekaj so prek donacij sicer primaknili podporniki. Pri sponzorjih pa sreče ni imel. »Mislil sem, da je projekt atraktiven. Kasneje sponzorjev nisem več iskal, enostavno je vlak oziroma kolo zanje odpeljal.«

Revščina ni samo materialna

Humar je med drugim prekolesaril Maroko, ZDA, Nove Zelandijo, Avstralijo, Malezijo, Indonezijo, Indijo in Turčijo. Zanimalo nas je, kateri prizori so ga najbolj potrli? »Revščina in beda me je najbolj zadela v ZDA. Izrazi ljudi, ki so ujetniki sistema in živijo brezizhodno življenje s tremi ketnami okoli vratu, je res žalostno.

V Indiji so sicer revni, ampak delujejo, da jim ne manjka pomembnih stvari, to pa so vrednote in medsebojni odnosi. Zahodnjaška kultura se do obstrancev obnaša kot, da je z njimi nekaj narobe. To ni pravi odnos. Skratka, najbolj revna država, ko govorimo o odnosih in vrednotah, so prav gotovo ZDA. In to je prava beda, ne pa to, da nimaš denarja, denar je samo sredstvo za boljše življenje, ne pa za ustvarjanje sreče ali prijateljstev,« pripoveduje.

IMG-8253.1457990388.JPG.w.960px.jpg

Nove priložnosti

Na vprašanje o prihodnosti Humar odgovarja kot stari modrec. »Obljubil sem si, da se bom v življenju loteval le tistih stvari, na katere bom ponosen in za katere sem se pripravljen popolnoma predati. Tega se bom držal še naprej. Me pa ne skrbi; ko začneš vleči poteze, se ti odpirajo nove priložnosti. Dajmo času čas,« pravi.

Dodaja sicer, da o študiju (z maturo je zaključil tik preden je odštel na pot) še ni resno razmišljal. Veliko časa mu trenutno namreč jemlje pisanje knjige in pa priprava materiala za potopisna predavanja. »Nato pa novim izzivom naproti. Ne verjamem namreč, da imamo v življenju ovire, pač pa izzive, za premagovanje teh pa je potrebno podirati zidove v glavi. In ti premiki so najtežji,« zaključuje Tomaž Humar.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so omrežja z intuicijo in internet stvari?

Jutrišnja omrežja z intuicijo bodo krasile vgrajena analitika, prepoznava obnašanja in popolna avtomatizacija.

Posel 2030
Članki
Članki Jeremy Rifkin:Tretja industrijska revolucija prinaša internet stvari

Avtomatizacija, umetna inteligenca in nove tehnološke disrupcije skupaj z obnovljivo energijo in samovozečim logističnim transportom...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija Kako daleč so podjetja pri razvoju in uporabi tehnologije blockchain?

Leta 2030 naj bi na novi tehnologiji veriženja blokov temeljilo od 10 do 20 odstotkov svetovnega gospodarstva. Kakšna pa je trenutna...