So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kdo so mladi Slovenci, ki jim je Google zaupal svoj denar

Čas branja: 4 min
03.03.2016  11:41
Ekipa 30 fantov in deklet, zbranih v okviru zavoda Danes je nov dan, je za razvoj spletnega orodja za lažji nadzor nad delom poslancev od Googla dobila dobrih 330 tisoč evrov. S svojimi projekti želijo ljudi spodbuditi h kritičnemu razmisleku in političnemu udejstvovanju.
Kdo so mladi Slovenci, ki jim je Google zaupal svoj denar
Ekipa inštituta Danes je nov dan šteje 30 članov, iščejo pa tudi nove, še zlasti programerje, oblikovalce, pravnike in politologe.

Obveščaj me o novih člankih:  

Članek je iz jutrišnje revije Manager, v kateri boste med drugim lahko prebrali, kaj se dogaja z begunci v Grčiji, kakšna je prihodnost časopisov, pripravili pa smo tudi intervju z varuhinjo človekovih pravic Vlasto Nussdorfer

Parlameter je spletno orodje, ki z analizami glasovanj in govorov omogoča lažje spremljanje dela poslancev v državnem zboru. Pridobljene podatke orodje najprej shrani, jih nato z algoritmi analizira, rezultate pa prikaže vizualno zanimivo in pregledno. Uporabnik lahko prek parlametra med drugim spremlja zgodovino glasovanj določenega poslanca, njegovo navzočnost na sejah in celo poslančev besedni zaklad ob nastopih v parlamentu.

»Parlameter povečuje transparentnost delovanja najpomembnejše demokratične institucije v državi,« je prepričana Nika Mahnič, članica ekipe Danes je nov dan, ki je rešitev razvila. Po njenih besedah orodje tako novinarjem kot tudi splošni javnosti omogoča učinkovit vpogled v odločevalski proces, dobro informirana javnost pa je v demokraciji »ključna za buden in odgovoren nadzor nad delovanjem oblasti«. Ekipa šteje 30 članov, iščejo pa tudi nove, še zlasti programerje, oblikovalce, pravnike in politologe.

Ko Google postane mecen

Razvoj orodja poteka že dve leti. Kdaj bo rešitev objavljena, sogovornica ne želi napovedovati, naj pa bi parlameter zaživel še letos. Njegovo »rojstvo« se je nekoliko zavleklo tudi zato, ker je ekipa do nedavnega pri projektu delala v prostem času ob popoldnevih, strežnike pa plačevala iz lastnega žepa. Nekaj denarja so po besedah Mahničeve sicer pridobili z izdelovanjem spletnih kampanj za nevladne organizacije, a bolj kot s priložnostnimi zaslužki so motivacijo črpali »iz prepričanja, da delamo nekaj dobrega in pomembnega«.

Sreče pri kandidiranju na slovenskih razpisih tudi niso imeli, so pa zato potencial in družbeno koristnost parlametra prepoznali pri Googlu. Ameriški tehnološki velikan je v okviru fundacije Digital News Initiative slovenskemu zavodu namenil 331 tisoč evrov. »Ne gre za klasično investicijo, ne gremo se namreč podjetništva. Gre bolj za nekakšno novodobno mecenstvo,« razlaga Mahničeva. Zdaj ekipo čaka še nekaj tednov pogovorov z Googlom, na katerih se bodo dogovorili o podrobnostih.

Milijoni za razvoj digitalnega novinarstva

Dodajmo, da je Google fundacijo ustanovil v sodelovanju s 160 evropskimi založniškimi hišami, med katerimi ni slovenske. Na njegov poziv so se med drugimi odzvale tudi nekatere vplivne medijske hiše, kot so britanski The Guardian, nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung in italijanska La Stampa. Skupaj so zbrali 150 milijonov evrov, s tem denarjem pa nameravajo podpirati inovacije na področju digitalnega novinarstva. Prvih 27 milijonov so podelili pred nekaj dnevi, in sicer 128 organizacijam iz 23 evropskih držav - med njimi je tudi slovenski Danes je nov dan. Med bolj zanimivi idejami, ki jih je sklad podprl, je še eldiario.es, španska rešitev za množično in personalizirano financiranje vsebin, in nemški spectrm, orodje, ki založnikom omogoča neposredno komunikacijo z bralci.

Pri zavodu Danes je nov dan Googlovo odločitev za financiranje njihovega projekta razumejo kot potrditev učinkovitosti njihovega delovanja. »Smo namreč kot hibrid med nevladno organizacijo in start-upom, ki že štiri leta združuje najboljše iz obeh svetov: avtonomijo in agilnost,« še pravi Mahničeva.

nika-mahnic.1457000979.jpg.o.480px.jpg
»Naš cilj ni prepričati ljudi o tej ali oni resnici, ampak jim pomagati, da se vključijo v sooblikovanje, ne le opazovanje in salonsko kritiziranje političnih skupnosti ter družbe. To se nam zdi tisto, kar je res subverzivno: preizpraševanje in spreminjanje, ne pa zaletavo rušenje sistema,« pravi Nika Mahnič, članica ekipe Danes je nov dan.

Čedalje glasnejši

Skupnost Danes je nov dan je nastala jeseni 2012 kot integralni del in podpornik vstajniških gibanj. Sogovornica pravi, da so s pobudo takrat želeli dokazati, da imajo protesti tudi vsebino, čeprav so nekateri protestniki očitali, da jim manjka prav te. Od septembra 2013 uradno delujejo kot zavod, ki z razvojem digitalnih rešitev spodbuja k politični participaciji, transparentnosti in nadzoru. Ena takšnih rešitev je že omenjeni parlameter, ekipa pa se ukvarja še z nekaterimi drugimi projekti. »S projektom Argument pišemo krajše kritične članke, ki jih objavimo petkrat na teden. Kadar se z infografikami obširneje spustimo v žgoče tematike, na primer begunce ali referendum o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, jih objavimo v Občasniku,« našteva Mahničeva.

Dodaja, da njihove druge aktivnosti navadno niso periodične. »Odzivamo se na aktualne politične dogodke in ob tem iščemo vedno nove poti, kako biti še glasnejši, jasnejši in bolj vključujoči. Vsaj toliko, kot pišemo, tudi rišemo in programiramo. V veselje nam je, da ima vsaka naša naslednja kampanja nekoliko večji doseg.« V letu 2015 so vodili sedem kampanj, med drugim so bralce povabili, naj na družabnih omrežjih objavljajo fotografije grafitov, gradbenih jam in podrtih stavb ter se ob tem vprašajo, ali gre za vandalizem, z drugo kampanjo pa so medije pozvali, naj svoja spletna mesta naredijo dostopnejša slepim in slabovidnim.

Njihov zadnji projekt, ki je bil s skoraj dva tisoč deljenji na Facebooku tudi njihov najbolj odmeven, pa je Žar brez utvar. »Na internetu smo 'spekli' predsednika Pahorja, ki je sočasno nastopal v oddaji Na žaru. Namen naše intervencije je bil s kratkimi strnjenimi teksti opozoriti na Pahorjevo splošno problematično delovanje in hkrati opozoriti na dejstvo, da je večina medijev njegov nastop pospremila s površinsko kritiko in posmehom,« razlaga Mahničeva.

Google je fundacijo Digital News Initiative za podporo inovacijam v digitalnem novinarstvu ustanovil v sodelovanju s 160 evropskimi založniškimi hišami, med njimi so britanski The Guardian, nemški Frankfurter Allgemeine Zeitung in italijanska La Stampa. Slovencev ni zraven.

Spodbujajo k razmisleku in akciji

Pa so tovrstni projekti dovolj za motiviranje posameznikov, naj se vendarle politično bolj angažirajo? Sogovornica se sicer zaveda, da z všečki na družabnih omrežij ljudi ne moreš nahraniti, lahko pa po njenem mnenju neobveščene posameznike »narediš bolj pismene, posledično zainteresirane in odgovorne. Digitalna orodja ne prisilijo ljudi, da bi bili aktivni, verjamemo pa, da jih aktivirajo dosti bolj vsebinsko kot veleplakati na kozolcih vsaka štiri leta.«

Danes je nov dan torej ustvarja infrastrukturo, ki spodbuja h kritičnemu razmisleku, refleksiji in politični akciji. »Naš cilj ni prepričati ljudi o tej ali oni resnici, ampak jim pomagati, da se vključijo v sooblikovanje, ne le opazovanje in salonsko kritiziranje političnih skupnosti ter družbe. To se nam zdi tisto, kar je res subverzivno: preizpraševanje in spreminjanje, ne pa zaletavo rušenje sistema,« še dodaja Nika Mahnič.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...