So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Gregor Rebolj, Klika: Rabimo sposobne ljudi! Več jih bomo imeli, več bo dobrih podjetij

Čas branja: 13 min
01.03.2016  10:00
"Želim si , da bi bilo čim več tujcev, ki bi v Sloveniji našli potencial za delo. A veliko je ovir, zaradi katerih se zdi, kot da jih niti nočemo," meni Gregor Rebolj, soustanovitelj Klike in mladi manager leta.
(intervju) Gregor Rebolj, Klika: Rabimo sposobne ljudi! Več jih bomo imeli, več bo dobrih podjetij
"Razčistimo v čem smo kot Slovenija dobri. Če greš namreč prodajati v tujino, moraš zelo jasno povedati, kdo si in kje si dober," pravi Rebolj.

Obveščaj me o novih člankih:  

Odkar je Klika leta 2012 postala del Sportradarja je že potrojila število razvojnikov. Sedaj jih imajo okoli sto. Lani so naredili 5 milijonov evrov prihodkov, za letos jih načrtujejo 6,4 milijonov evrov. Postali so tudi največji razvojni oddelek v Sportradarju, švicarski skupini, ki obvladuje svetovni trg športnih podatkov.

Sportradar je lanskega novembra prejel 44 milijonov dolarjev vredno investicijo, med vlagatelji pa se je znašel celo nekdanji košarkarski superzvezdnik Michael Jordan ter "shark" investitor Mark Cuban.

Kliko je do nedavnega vodil Gregor Rebolj, ki je podjetje s še štirimi prijatelji ustanovil pred 13 leti. Pravi, da se je v tem času marsikaj spremenilo, a nekaj ostaja: start-upovska kultura in želja po nenehnem učenju. »Inženirji radi rešujemo težke probleme; težji kot so, bolj se zabavamo,« pravi.

Z Reboljem, ki mu je Združenje manager pred tedni podelilo naziv Mladega managerja leta, smo se pogovarjali o začetkih Klike, športnih stavah, pa zakaj je težko zaposliti tujca, o naslednji veliki slovenski start-up zgodbi in zakaj so časopisi na robu propada.

Leta 2003 ste skupaj z Andrejem Bratkom, Luko Ferlanom, Borutom Jeričem in Žigo Mahkovcem združili moči v želji, da bi ustvarili sodoben inovacijski center za razvoj programske opreme. Kakšna je Klika po 13 letih?

Tako takrat kot danes nas zanima reševanje smiselnih problemov. Tudi na začetku, ko smo delali kot zunanji izvajalec, nikoli nismo bili zgolj samo to. Želeli smo namreč razumeti stranko in njeno težavo, zato smo se z njo povezali in upoštevali povratno informacijo, ki so nam jo dali. Vzpostavljali smo torej dolgoročne partnerske odnose.

Poleg tega so nas zanimali zapleteni projekti, ki so vključevali najnovejšo tehnologijo. S tem smo potešili željo po učenju. Pri razvoju raznih tehnologij smo vedno želeli biti med prvimi. Brez težav smo delali z manjšimi podjetij, ki so običajno bolj pogumna in spremljajo nove tehnologije, ko te pridejo v splošno uporabo tudi med večjimi, pa smo jih že dodobra obvladali.

Omenili ste reševanje smiselnih problemov. Kako veste, kaj je smiselno in kaj ni?

Inženirji radi rešujemo težke probleme; težji kot so, bolj se zabavamo. Ob tem je pomembno, da rešujemo probleme, ki jih je vredno reševati in ki prinašajo vrednost, bodisi nam bodisi našim partnerjem. To je povezano tudi z razvojem podjetja; če partner dobro dela, se običajno tudi ti z njim bolje razvijaš.

Eden od bolj odmevnih Klikinih projektov v Sloveniji je aplikacija Trafika, v kateri ste združili celoten slovenski časopisni in revijalni trg.

S tem ko spremljaš nove tehnologije, spremljaš tudi, kaj se dogaja na drugih trgih. Takrat, bilo je leta 2007, so se pojavili prvi tablični računalniki. Veliko ljudi je verjelo, da bodo tablice zamenjale papir, uporabniki pa da bodo z veseljem brali in plačevali za digitalno verzijo. Kar se tiče za končnega uporabnika, je digitalizacija, vsaj po mojem mnenju, nekaj praktičnega. Papir odpade, vsebino pa lahko prebereš kjerkoli in kadarkoli. Prednosti je veliko, tudi za založnika, ki lahko na ta način meri, kaj se dejansko bere. V teoriji je vse logično in smiselno.

Ker je slovenski trg majhen, je zgolj nekaj založnikov sposobnih razviti dobro mobilno ali tablično aplikacijo. Želeli smo jim stopiti naproti. Zato smo v razvoj aplikacije vložili nekaj lastnega denarja, naredili prve prototipe in poskušali zbrati založnike, da so se priključili platformi.

Pa je bila Trafika uspešna?

Kar se tiče založnikov in njihovega zanimanja, da. Vsak je sicer imel svoje pomisleke, a interes, da želijo biti prisotni na tablici, je bil. Je pa res, da smo morda napačno zastavili poslovni model. Takrat smo namreč ponudili, da bomo sami investirali v platformo, založnik bo dal vsebino, prihodek pa si bomo delili.

Slovenski novičarski trg je sicer tako ali tako majhen, zožiti pa smo ga morali še na lastnike tablic, in to tiste, ki so pripravljeni plačati za vsebine. Lastnikov tablic je sicer veliko, seveda tudi lastnikov pametnih telefonov, a ljudi, ki bi bili pripravljeni za digitalno vsebino plačati, je bilo premalo. Ko smo na koncu potegnili črto, bi bile prodajne številke za neko manjšo ekipo, start-up dobre, za nas pač ne.

Kasneje pa smo tako ali tako postali del Sportradarja. Fokus smo preusmerili tja, kjer je imelo naše delo večji smisel. Tudi s Trafiko smo se od letos nehali ukvarjati, žal se nam ne splača več. Se nam pa še vedno zdi škoda, če bi ugasnila, zato bi z veseljem zadevo predali naprej.

So založniki razumeli, da je digitalna izkušnja drugačna od listanja fizičnega časopisa?

Bile so razlike med založniki. Nekateri so želeli, da bi bil občutek branja in uporabe časopisa ali revije na spletu enak, spet drugi so bili mnenja, da gre za nov medij, ki se mu je treba prilagoditi - to pa je za sabo potegnilo še več stroškov razvoja.

Zdi se mi sicer, da na mobilnih telefonih listanje po digitalnem časopisu zaradi nepraktičnosti tako ali tako odpade.

Se strinjam. Na tablici je to še šlo, na telefonu pa zaradi majhnosti ekrana veliko težje. Vsebina za pametne telefone se je kasneje sicer prilagodila tako, da je bila uporabniška izkušnja boljša. A to ni dovolj. Razmišljati je treba še korak naprej, kar pa založnikom ni preveč dišalo. Pomenilo bi namreč, da bi se morali začeti ukvarjati z agregacijo vsebine in njeno personalizacijo. To je konec koncev tudi osnovni namen pametnega telefona. Vsebina se mora prilagajati uporabniku in ne obratno.

Tudi sam uporabljam novičarske aplikacije, in to tiste, ki se učijo iz tega, kar berem, ter mi avtomatsko predlagajo novo vsebino. Tako privarčujem na času. Novice na telefonu se danes berejo hitro in strnjeno, npr. na avtobusu ali pet minut pred sestankom. In temu se morata prilagoditi tako uporabniška izkušnja kot vsebine.

Predlagali smo, da bi združili vsebino založnikov, jo ponudili kot eno. Aplikacija se uči, kaj uporabnika dejansko zanima. Temu bi prilagodili tudi poslovni model. Uporabniku ne bi bilo treba več kupovati celotnega časopisa ali revije, če ga zanima zgolj ena novica. Tako se je razvil tudi naročniški model, ki bi zahteval plačilo, denimo 15 evrov na mesec, kar bi uporabniku pokrilo vse časopise in revije v Sloveniji. Denar pa bi se nato razdelil glede na to, kaj se je dejansko bralo. To je tudi odlična motivacija za založnike, da pripravljajo zanimive vsebine. Ampak konsolidirati vse založnike skupaj bi bilo zelo težko, založniki namreč niso bili še pripravljeni.

Trend gre sicer v to, da bomo čez čas vse vsebine konzumirali prek telefonov.

S Trafiko smo se naučili, da je treba gledati na trende trga. In ta kaže, da naklade časopisov hitro upadajo. Zdi se, kot da bi njihovi uporabniki izumirali. Črta na grafu je navzdol linearna. Delo in Dnevnik, denimo, padeta na ničlo okoli leta 2025, to je čez deset let. Ampak nihče ne bo čakal na nulo. Pri deset tisoč naklade se ti verjetno sploh ne splača več tiskati časopisov. V naslednjih nekaj letih se bo na tem trgu torej nekaj moralo korenito spremeniti.

Naredite nam v medijskem biznisu uslugo. Kaj nas lahko reši?

Recepta za preprosto rešitev ni, vem pa, da so spremembe neizogibne. Verjetno bo prišlo do konsolidacije med različnimi mediji. Število revij, ki jih imamo v Sloveniji je ogromno. Zakaj pa kljub temu toliko medijev v Sloveniji še živi? Ker je študentsko delo oziroma delo prek espejev nizko obdavčeno; založniki tako optimizirajo stroške. Če bi bile vse oblike dela enako visoko obdavčene, bi zagotovo marsikdo že izumrl.

Pa ne samo v fizičnem svetu, za založnike je težko tudi na spletu. Tam sta Facebook in Twitter, ki sta prevzela glavno dodano vrednost medijev. Ko si namreč oglaševal, denimo v Financah, si točno vedel, da boš s tem naslavljal podjetja in poslovneže. Google in Facebook pa ne samo, da bolj natančno razumeta, kaj nekdo bere v tem mediju, poznata tudi, kaj uporabnik počne poleg tega. Oglaševalci imajo torej v rokah orodje, s katerim je ciljna skupina bolje določena, konverzija pa tako višja.

rebolj-gregor21-ih.1374605581.jpg.n.960px.jpg
"Nenavadno je, da smučarski skoki niso zanimivi za naše delo. Čeprav ni čisto jasno, zakaj. Logično se zdi, da bi nekdo stavil na to, koliko bo nekdo skočil."

Vrniva se k Kliki. Njeni soustanovitelji ste prej skupaj delali v Hermes Softlabu. Zakaj ste šli na svoje?

Zgodba se je začela že leta 1996, takrat sem začel študij na ljubljanski fakulteti za računalništvo. Vsaj takrat faks ni bil tako zahteven, da bi tam moral preživeti ves svoj čas. Bilo je tudi veliko teorije, a ne dovolj prakse. Zato sem začel z delom v Hermes Softlabu, kjer sem kmalu dobil priložnost dela na novem produktu. Prišli smo do točke, ko je bilo treba povečati ekipo, zato sem zraven povabil Žigo, Boruta, Andreja in Luka. Zelo hitro smo se poklopili, tako je nastalo jedro ekipe.

Razvijali smo produkt StoRM za nadzor podatkovnih naprav. Iz projekta je kmalu nastalo odcepljeno podjetje StorScape, z irskim podjetjem Eurologic kot partnerjem, v katerem smo ključni kadri dobili svoje opcije. Število zaposlenih je naraslo na 40, prodajali smo v ZDA, razvoj pa je bil pri nas. Zataknilo se je leta 2003, ko so se trgi zamajali in takrat je Hermes nazaj odkupil delež podjetja StorScape od Eurologic. Takrat smo se z ekipo odločili, da želimo na svoje. In res, leta 2003 smo odšli, ustanovili Kliko, v kateri smo si enakovredno razdelili deleže.

Formalne prodaje nismo imeli, prodajali smo bolj kot ne prek kontaktne mreže. Vse do leta 2008 nismo imeli osebe, ki bi se posvečala izključno prodaji in vodenju podjetja. Takrat sem prenehal programirati in se osredotočil na vodenje družbe. Za podjetje je to pomenilo levji skok naprej.

Kako ste se financirali?

Nikoli nismo zbirali zunanjega kapitala. Ne od staršev ali prijateljev, kaj šele od skladov tveganega kapitala. Sam sem sicer mnenja, da je treba dati izdelek čim prej na trg. Takrat se izkaže, ali zadeva dejansko dela. Prevelika investicija pogostokrat za sabo potegne napačno motivacijo. Dobiš kapital, imaš pol milijona evra, sedaj pa misliš, da lahko leto dni samo razvijaš. Figo! Poskušajte čim prej nekaj dati na trg in to financirati sami ter tako izhajati iz trga in prodaje.

Konkurenca je na tehnoloških trgih brutalna. Pričakuje se hitro rast, ki pa jo zelo težko samostojno financirati. Start-upi so tako prisiljeni v zbiranje investicijskega denarja.

To je druga zgodba. Ko podjetje namreč najde svoj market-fit, potem pa je treba pritisniti na plin. Veliko podjetij pa se z investicijami ukvarja še preden imajo kaj za pokazati.

Kaj je bil vaš prvi posel v Kliki?

V prejšnjem podjetju smo imeli sodelavce v ZDA, ki so se kasneje razpršili po različnih podjetjih. Tako smo začeli z razvojem za neko bostonsko podjetje, iz tega pa smo gradili naprej.

Soustanovitelji ste se med seboj dobro poznali, bili ste prijatelji. Ste imeli pogodbe?

Seveda. Glede pravnih formalnosti nismo komplicirali, vsak je bil lastnik enakega deleža. Lahko bi sicer šlo kaj narobe, da bi nekdo, denimo, izgubil interes ali pa slabo delal. Več kot je ljudi, večja je namreč ta verjetnost. Ampak če vzgajaš dobre odnose, je to tveganje manjše.

Ali je prijatelju težje ali lažje povedati, da nekaj dela narobe ali slabo?

Načeloma lažje, če imaš pravi odnos. Osnova vsakega dobrega odnosa pa je komunikacija. Če tega ni, se zadeve nabirajo in prej ali slej poči.

Je Klika še start-up?

Po mentaliteti smo start-up, po poslu ne. Start-up si sicer vse dokler ne najdeš svojega poslovnega modela, ki deluje. Mi smo ga zgodaj našli, razvoj in svetovanje za naše partnerje sta bila vse do prevzema s strani Sportradarja naša glavna vira prihodkov. Bolj start-upovsko pa smo se obnašali pri razvoju naših ostalih produktov, kot je bila denimo Trafika.

Bili smo torej nekakšen hibrid, imeli smo zdravo jedro, ki prinaša prihodke in dobiček, z delom tega denarja pa smo financirali inovacije znotraj podjetja. Tako smo interno vzgajali lastno start-up mentaliteto. S start-upovskim razmišljanjem smo spoznavali nove tehnologije in raziskovali, kaj deluje in kaj ne.

Od leta 2012 je Klika del švicarskega Sportradarja. Je bil prevzem del neke splošne strategije?

Sploh ne. Vse se je sicer začelo s tem, ko smo dosegli stopnjo za organiziran prodor na tuje trge. Prvi so bili na vrsti nemško govoreči trgi in ena prvih strank, za katero smo delali popolnoma projektno, je bil Sportradar. Zanj smo rešili nekaj ključnih njegovih težav.

Kot na primer?

Sportradar se ukvarja z ustvarjanjem, analizo in posredovanjem športnih podatkov. A interno nikoli niso razvijali znanja o mobilnih platformah in pomembnosti uporabniške izkušnje. Opazili pa so, da se navade uporabnikov spreminjajo in da bodo morali na tem področju nekaj ukreniti. Za to so najeli nas, dobro smo se ujeli in k nam prišli s predlogom, da bi nas kupili.

Najprej smo rekli ne. Podjetje je namreč raslo, strank je bilo vse več, zakaj bi se na tej točki prodajali? A smo se vendarle dogovorili, da postanemo partnerji, tudi lastniško. Kliko smo takrat prodali stoodstotno, s kupnino pa kupili delež v Sportradarju. Dobili smo tudi glasovalne pravice, tako, da skupno podjetje vodimo naprej. V štirih letih je vse skupaj izjemno zraslo. Sportradar je narasel s 300 na 1300 zaposlenih, Klika pa s 40 na sto.

Kaj sploh dela Sportradar?

Gre za največjega ponudnika športnih podatkov na svetu. Pobiramo podatke, ki jih ustvarimo s spremljanjem 35 športov po vsem svetu. Poleg informacij o lokacijah in terminih tekem gre tudi za dogajanje v živo. Imamo šest tisoč zbiralcev podatkov, ki hodijo na tekme.

Je pa seveda pomembno, kaj s temi podatki potem narediš in ali je to kaj vredno. Športni podatki so npr. zelo zanimivi za športne stavnice. Morajo pa biti hitro dostavljeni in natančni. Kako hitri? Če zbiralec podatkov opazi, da igralec na tekmi teče proti golu in da obstaja velika verjetnost, da bo padel gol, mora že prej na to opozoriti. Takrat se prekinejo vse stave. Ko se situacija razreši, gredo stave naprej. Ta čas mora biti čim krajši, nekateri športni navdušenci namreč vseskozi stavijo. In dlje časa kot zadržuješ možnosti stavljenja, več prometa lahko izgubiš.

Naloga zbiralca podatkov je zelo težka. Ni dovolj, da samo malce pogleda tekmo, mora jo osredotočeno spremljati. Na tekmah jih imamo sicer več. Zelo pazimo in preverjamo, da ne pride do kakšne napake.

Sportradar torej pridobiva podatke. Ali je Klika tista, ki razvija programsko opremo, da ti podatki pridejo do uporabnikov?

Tako je. Včasih je Sportradar to delal tako, da so podatke zbrali in nato enosmerno pošiljali strankam, ne da bi karkoli zvedeli o končnem uporabniku. Ena od strategij, ki smo jo razvili v Ljubljani, je biti čim bližje prav končnim uporabnikom. Danes smo v stiku z vsakim telefonom, ki se prižge, zato da bi spremljal tekmo. Opazimo lahko, denimo, da se prižge telefon v Londonu, ki bi rad spremljal tekmo Manchester United proti Chelsea. Tako nastaja nov tip podatkov, ki ima povsem novo vrednost. Oglaševalci npr. želijo vedeti, kateri klubi so zanimivi v določeni regiji.

Naši podatki so tudi hitrejši od televizije. Slika od satelita do sprejemnika potuje od sedem do devet sekund, prek IP TV pa še dodatnih pet do deset sekund. Naš zbiralec podatkov pa opozori takoj, ko gre žoga čez črto gola. Zato smo veliko hitrejši. Imeli smo celo televizijskega naročnika, za katerega smo izdelali aplikacijo, ki je njegove uporabnike prek pametne ure opozorila na gol, tako da so lahko pravočasno zamenjali program in ga še pravočasno ujeli.

gregor-rebolj.1456762172.tiff.png.n.720px.png
"Ne se zapreti v garažo in razvijati, ne da prej spoznate potrebe svojih strank. Raje ideje preverite na trgu, se pogovarjajte s potencialnimi strankami."

Ste tudi sami športni navdušenec?

Ne tako zelo, da bi spremljal določene klube. Bolj jih spremljam s stališča podatkov. Gledam sicer večje in pomembnejše tekme. Rad spremljam tudi naše športnike, trenutno denimo skoke.

So skoki tudi zanimivi za vaše delo?

Nenavadno je, da pravzaprav niso. Čeprav ni čisto jasno, zakaj. Logično se zdi, da bi nekdo stavil na to, koliko bo nekdo skočil. Ampak očitno vendarle niso dovolj zanimivi za širšo populacijo.

Ali stavite?

Ne, tudi v zaposlitvenih pogodbah s Sportradarjem je določilo, ki prepoveduje stave. Delamo namreč s 70 odstotki vseh športnih stavnic na svetu. Smo v dobri poziciji, da zelo hitro vidimo, če se dogaja kaj sumljivega s športnimi stavami. Imamo celo ekipo, ki se ukvarja s sumljivimi primeri, izsledke pa pošilja športnim federacijam in policiji. Zaradi upravljanja s takimi kočljivimi podatki smo se odločili, da stave prepovemo za celo skupino Sportradar.

Je ekipa v Kliki mednarodna?

Je, ampak ne toliko, kot bi si želeli. Slovenska obdavčitev dela je v tem primeru velika ovira. Če si namreč del mednarodne korporacije, bo ta človeka raje zaposlila npr. v Estoniji, ker so tam stroški dela nižji. V vsakem primeru pa spodbujamo izmenjavo.

Pa zaposlujete?

V naslednjih mesecih načrtujemo zaposlitev od 15 do 20 ljudi, večinoma razvijalce na mobilnih platformah, Javi, pa tudi podatkovne analitike in razvojnike produktov.

Je težava dobiti dobre ljudi?

Da. Zaradi omejenosti trga, ki smo ga že dobro izčrpali. Dobrih ljudi je še nekaj, prihajajo tudi novi, a jih je premalo. Sicer je ta misel nepriljubljena, ampak morda bi lahko uporabili pritok tujcev in dobre poskušali zadržati tukaj. Sposobne ljudi namreč vedno potrebujemo, več kot jih imamo, več bomo imeli dobrih podjetij, posledično delovnih mest in davkov. A to se ne zgodi čez noč.

Želim si tudi, da bi bilo čim več tujcev, ki bi v Sloveniji našli potencial za delo, a so ti zelo redki. Davčna politika je en razlog zakaj, pa tudi sicer tujcev ne sprejemamo ravno odprtih rok. Veliko je namreč ovir, zaradi katerih se zdi, kot da jih niti nočemo.

To je podobna težava kot pri založnikih. Populacija Slovenije se stara. In prišli bomo do točke nič. Kaj bomo naredili? Zdi se, da samo čakamo. A prišlo bo do točke, ko bo počilo. Pokojninski sistem je namreč Ponzijeva shema in povsem logično je, da ni vzdržen.

jordan-michael3-xx.1362075371.jpg.n.960px.jpg
Veliki Michael Jordan je eden od investitorjev v Sportradar, ki je lastnik Klike

Kaj moramo torej narediti, da nam bo bolje?

Prvič, s tem, da mladi odhajajo v tujino, ni nič narobe. Če jih ne bomo držali nazaj in jih mogoče celo spodbujali, da gredo pogledat tudi drugam, je to na dolgi rok lahko zelo dobro. Vsak, ki gre ven, namreč pridobi določene izkušnje, prihaja tudi do povezovanja. Morali bi več delati na tem, da ohranimo stik s tistimi, ki se izselijo.

Razčistimo tudi v čem smo kot Slovenija dobri. Če greš namreč prodajati v tujino, moraš zelo jasno povedati, kdo si in kje si dober. Estonija in Singapur sta zelo dobra primera, kako se to dela.

Dobro bi bilo imeti tudi več razumevanja pri nagrajevanju v start-upih. Če zaposlenemu omogočiš, da sodeluje pri solastništvu, je tako bolj motiviran. Pri nas pa se opcije tretira kot delo, kar pomeni, da je tudi dobiček obdavčen kot delo, kar je precej višje od kapitalskih dobičkov.

Bizarno je tudi, kdaj se tovrstni dobički obdavčijo. Če je zaposleni nagrajen z opcijami, bo moral zbrati denar, da delež najprej kupi. Davkarija pa to razume kot, da so dobil nekaj, kar je dejansko vredno več, in to razliko obdavči, čeprav je v tem trenutku dobiček samo na papirju.

In ker so te obdavčitve vezane na davčno rezidentstvo, se tudi ljudje selijo v tujino zaradi tega razloga.

Ste pa sami zelo aktivni v start-up svetu, med drugim tudi kot investitor.

Dve leti nazaj smo s skupino domačih in tujih podjetnikov ustanovili angelski sklad Silicijevi vrtovi, kjer investiramo do 50 tisoč evrov v posamičen start-up. S tem denarjem pomagamo na samem začetku. Vsak od nas pa k mizi prinese tudi svoje znanje. Z našo pomočjo podjetja naredijo manj napak in hitreje rastejo.

V koliko podjetji ste doslej kot sklad vložili?

Skupaj smo naredili deset investicij, uradno smo sklad ravnokar porabili. Sedaj tem start-upom svetujemo in pomagamo do rasti. V naslednjih tednih pa se bomo odločili, kako naprej. Upam, da se bomo odločili, da nadaljujemo po tej poti.

Vam je kakšen izmed start-upov še posebej pri srcu?

Vsaj na papirju je trenutno najbolj uspešen Sphericam. V zelo zgodnji fazi pa smo investirali in pomagali tudi drugim uspešnim podjetjem kot so Mediately, Eurosender, Flaviar in Povio Labs, ki so zdaj že stabilnejša mlada podjetja. Vsa podjetja skupaj trenutno zaposlujejo nekaj več kot 100 ljudi.

Pravite, da start-upom tudi svetujete. Kaj jim pravite?

Ne se zapreti v garažo in razvijati, ne da prej spoznate potrebe svojih strank. Raje ideje preverite na trgu, se pogovarjajte s potencialnimi strankami. Prve korake delajte previdno, poskušajte se izogniti napakam. To lahko storite tudi tako, da se pogovorite z nekom, ki podobno pot že prehodil. Tudi sam sem na voljo za pogovor.

Pa je kakšna stvar, za katero želite, da bi jo vedeli, ko ste sami začenjali?

Napaka, ki jo še vedno delam, a v drugačni obliki, je ta, da nisem vedno osredotočen zgolj na eno zadevo. Zato tudi predlagam, da naj vsako podjetje, ki dela več stvari hkrati, razdeli projektne skupine znotraj podjetji, ki imajo svoj lasten proračun, s katerim naj se znajdejo.

Kakšni so vaši načrti za naprej?

Zaenkrat ostajam v Sloveniji. Delno se ukvarjam s start-upi in njihovim mentoriranjem. Postavljam pa tudi novo ekipo, za nove izzive. Ločeno od Klike.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...