So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Šef slovenskega Microsofta: Vsi bomo morali postati uberji

Čas branja: 8 min
18.02.2016  10:33
»Pogostokrat se zgodi, da v Sloveniji trend hitro opazimo, a o njegovi implementaciji predolgo razpravljamo. Uporaba tako izgubi prednost, saj postane normala,« pravi Robert Trnovec.
(intervju) Šef slovenskega Microsofta: Vsi bomo morali postati uberji
"V Microsoftu ne vztrajamo pri tem, da morajo naši zaposleni vsak dan priti v prostore in preživeti tukaj najmanj osem ur. Zanima nas zgolj njihova produktivnosti in rezultati."

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
S&T Slovenija dodaj
Microsoft dodaj
Uber dodaj
Airbnb dodaj
Henry Ford dodaj

Trnovec je eden bolj prepoznavnih IT-menedžerjev v Sloveniji. Ima več kot 20-letne izkušnje, ki jih je med drugim nabiral kot šef Hewlett-Packarda in S&T Slovenija, od leta 2013 pa z razgledom iz ljubljanske Kristalne palače bdi nad domačo podružnico Microsofta.

S Trnovcem smo se pogovarjali o stanju na slovenskem IKT trgu, pa o tem, zakaj na mizah v Microsoftovih pisarnah ni računalnikov in kako bo digitalizacija spremenila vse.

Uporabljate Uber in Airbnb?

Uber redno uporabljam oziroma povsod, kjer ga lahko. Airbnbja pa še nisem preizkusil.

Kaj vam je všeč na Uberju?

Z Uberjem je izkušnja poti iz točke A na točko B veliko bolj prijazna za uporabnika. Začne se že s tem, da ni potrebno klicati taksi službe ali mahati po cesti. Pride avto, ki je čistejši in običajno boljši od navadnega taksi vozila. Voznik je vedno prijazen, zraven je voda in ko je vožnja končana, ni treba iskati drobiža, plačilo se izvede prek aplikacije. Izkušnja je torej boljša.

Lahko klasične taksi službe sploh še tekmujejo z Uberjem?

Malo pozno je.

Prepozno?

Verjamem, da disrupcije, za katere je Uber postal sinonim, nastajajo pri vprašanju dostopa do kupca. Distrupcije so močne in ostajajo za zmeraj. Dvomim, da se bomo vračali nazaj. Če je nekdo postavil standard, in Uber ga je, bo verjetno vsaj nekaj časa glavni igralec. Čeprav ima tudi tekmece, Lyft v ZDA Uberju zelo dobro konkurira.

Kaj se bo zgodilo s klasičnimi igralci v tem poslu? Vsi se bodo morali transformirati. Mogoče ne enako kot Uber. Mogoče najdejo svojo pot. Ampak če taksiji ali podjetja v katerem koli drugem biznisu rešitev vidijo v trmastem vztrajanju pri obstoječem stanju, potem so izgubljeni.

Pa je digitalizacija danes edina pot do kupcev?

Uporabniki smo digitalizacijo na individualnem nivoju sprejeli z velikim navdušenjem. Samo poglejte naokoli, povsod uporabljamo tablice, pametne telefone in storitve v oblaku. Digitalizacijo smo spustili v naša intimna življenja. Danes delamo vse s pomočjo te tehnologije. Všeč nam je. In če želiš doseči svojega kupca, ga moraš nagovarjat tam, kjer se zadržuje - to pa je pred ekrani različnih velikosti.

Tako pri Uberju kot Airbnbju sicer obstajajo določeni pomisleki, češ, da gre za nelojalno konkurenco in da ta podjetja ne spoštujejo pravic zaposlenih. Lahko regulacija zavre preobrazbo podjetij?

Kadarkoli regulativa poskuša braniti zastarele poslovne model naproti inovativnim, regulativa izgubi. To pa za to, ker na koncu zmaga potrošnik. Potrošnik poslovne modele nagrajuje tako, da zanje troši svoj denar. Za to so tudi uberji tako uspešni.

Seveda ne zagovarjam, da bi bilo treba ukiniti regulativo. V digitalno prevladujočem svetu morajo obstajati pravila; recimo etika in pravila okoli delovnih razmerjih. Ko uporabljam Uber, se običajno studi pogovarjam z vozniki. Jih sprašujem, kako se počutijo. In še nisem srečal nekoga, ki bi potarnal, da ne zasluži dovolj in bi bil nezadovoljen. V Silicijevi dolini sem denimo srečal gospo, voznico Uberja, ki zasluži še enkrat več kot jaz.

Kljub temu večina, upam si trditi, da več kot 95 odstotkov podjetij, ni nastala v času pametnih telefonov in storitev v oblaku. Digitalizacije nimajo v svojem DNK, tako kot Uber.

To drži. Nesmiselno se je pretvarjati, da bodo obstajali samo še Uberji. Je pa res, da moramo v prenesenem pomenu besede v prihodnosti vsi to postati.

Digitalna transformacija je po eni strani moderna besedna zveza, a tudi pomemben trend. Podjetja z njo na novo izumljajo svojo pot do kupcev. A že Henry Ford in Steve Jobs sta bila mnenja, da ni dovolj, da uporabnika zgolj vprašaš, kaj si želi. To se moraš namesto njega spomniti sam. Šele nato uporabnik odkrije, da to res potrebuje. Tako je bilo z avtomobili ali pametnimi telefoni. To je zelo resna zadeva in po navadi zahteva, da morajo podjetja na glavo obrniti tudi poslovni model.

Ali slovenska podjetja razumejo, da se poslovni svet digitalizira?

Razveseljivo je, da se pomikajo proti digitalizaciji. Še posebej med velikimi igralci ta ozaveščenost zagotovo obstaja. Zavedajo se, da je na trgu konkurenca ogromna in da jih lahko praktično vsak preseneti. Meje med velikimi in majhnimi so vse manjše, že jutri lahko garažni start-up postane vaša konkurenca. V slovenskih podjetjih obstaja okoli digitalizacije organiziran napor - oblikovala so digitalne strategije, imenovala direktorje za digitalni razvoj. To je pozitivno.

Me pa skrbi, ker smo pregovorno še vedno tako konservativni. Pogostokrat se zgodi, da trend hitro opazimo, a o njegovi implementaciji predolgo razpravljamo. Uporaba tako izgubi prednost, saj postane normala.

4774546341-Uber
Uber je verjetno eno najbolj vzorčnih digitalnih podjetij na svetu. Aplikacijo po skoraj 70 državah po svetu uporablja več kot osem milijonov ljudi. Podjetje po zadnji investiciji vredno 62,5 milijarde dolarjev

Greva v konkretno situacijo. Imava turistično agencijo, ki želi v skladu z digitalnimi trendi preoblikovati svoje procese. Kako naj to naredi?

Če bi imel te odgovore, mi verjetno ne bi bilo potrebno več delati. Težko je namreč dajati nasvete podjetjem iz določenih panog, kako naj delajo posel. Vemo sicer, da želijo plačati po uporabi, da so storitve hitre in dostopne na vseh napravah. Lahko pa kljub temu pomagam z gradniki, ki jih podjetja za preobrazbo potrebujejo, Microsoft pa jih ponuja. To so inteligentne storitve iz oblaka.

Prispevamo lahko torej boljšo osebno izkušnjo uporabnikov pri uporabi naprav in storitev. Kako bodo podjetja preoblikovali svoj poslovni proces, da bodo bolj učinkovita, pa težko svetujem. Ko se bodo o tem odločila, pa bomo odločitev znali tehnološko podpreti.

Veliko govorite o oblaku. Kaj vse oblak spreminja?

Računalništvo iz oblaka bo bistveno spremenilo dostopnost do izdelkov in storitev. Računalniška moč (»computing power«) bo po mojem mnenju postala tako pomembni dobrini, kot sta telefonska povezava ali celo tekoča voda. To pomeni tudi demokratizacijo pogojev za uspešnost, ki jih ta dostopnost ponuja. Prvič v zgodovini lahko nasloviš kateri koli del sveta z enako storitvijo.

Oblaki bodo poenostavili številne storitve. Veliko tistega, kar moramo danes narediti sami, bomo lahko preprosto vzeli iz police v oblaku. Že danes lahko sprogramiramo aplikacijo s toliko napora, kot ga je potrebno za izdelavo power point predstavitve.

Z napravami in storitvami bomo lahko komunicirali na naraven način. Skype, denimo, nas bo razumel v katerem koli jeziku in naprej govoril v drugem. To bo zelo spremenilo uporabniško izkušnjo.

Pa lahko zaupamo oblaku?

Varnost in zasebnost sta izjemno resni vprašanji. V zaupanja vrednem računalništvu govorimo vse od leta 2003, ko je Bill Gates sistematično pristopil do tega vprašanja. Imamo vse mogoče certifikate, upoštevamo zakone in regulacije. Verjamemo, da bosta zasebnost in varnost eden od ključnih razlikovalnih elementov med podjetji. Če ljudje storitvam in izdelkom ne bodo zaupali, jih enostavno ne bodo uporabljali.

Smo pa verjetno že prek meje, ko se ljudje še lahko vprašajo, ali bodo lahko zaupali oblaku. Samo poglejte vsa elektronska sporočila, ki jih pregledujemo s pametnimi telefoni in so shranjena v oblaku. Uporabniki smo se namreč precej prostovoljno odločili, da lahko oblaku dovolj zaupamo, zato vanj shranjujemo zasebne podatke. In če imam v oblaku slike svojih otrok in ostale zasebne podatke, kaj je v podjetjih lahko še bolj pomembnega?

O MICROSOFTU

Kako se je v skladu z novo paradigmo spremenil Microsoftov posel?

Seveda se je spremenila tehnologija, naša vizija pa ostaja podobna, čeprav jo morda drugače izražamo. V 70. in 80. letih prejšnjega stoletja je Microsoft v vsak dom in pisarno na svetu želel vpeljati osebni računalnik. Danes je ideja nekoliko drugačna, in sicer želimo opolnomočiti posameznika in organizacije, da dosežejo več. Torej, da so z našimi orodji in storitvami bolj produktivni. In prav ta osebna produktivnost je nit, ki se vleče skozi celotno zgodovino Microsofta.

Je pa način zagotavljanja produktivnost danes drugačen. Živimo namreč v svetu , v katerem sta prvenstvena načina za to, da je nekdo produktiven, uporaba storitev iz oblaka in mobilne tehnologije.

Koliko ima Microsoft podatkovnih centrov po svetu?

Junija lani jih je bilo že več kot 100 in so povsod po svetu. Gradijo se zelo hitro. Zadnji podatkovni center smo celo zgradili pod vodo in tako zmanjšali stroške hlajenja. So pa ti centri, v katere je Microsoft v zadnjih treh letih vložil 15 milijard dolarjev, veliki po nekaj nogometnih igrišč.

S storitvami v oblaku se sicer ukvarja veliko podjetij, tako velikih kot manjših? Zakaj mislite, da ste vi boljši?

Verjamemo, da pri računalništvu v oblaku ni pomembna zgolj velikost in s tem povezana cena storitve. Po našem mnenju je prav tako pomembna kvaliteta storitev, ki si jih sposoben ponuditi. Ta kvaliteta je na eni strani vezana na kapaciteto razvoja, in na svetu ni veliko podjetij, ki bi to lahko zagotavljala.

Po drugi strani pa smo boljši v uporabniški izkušnji. Office 365 pametno uporablja oblak, kar pomeni, da je uporabniška izkušnja boljša, kot če bi uporabljali oblak drugega ponudnika, ki pa ne omogoča Offica. Ali obratno. Izkušnje so torej bolj zaokrožene.

Pa seveda varnost in zasebnost, ključni konkurenčni prednosti, o katerih sem govoril malo prej.

robert-trnovec.1455787582.jpg.o.480px.jpg
"Ne, Microsoft ne odhaja. Microsoft bo tukaj toliko časa, dokler bo uspešen. In za to sem sproščen, ker smo za zdaj uspešni."

Pravite, da želite izboljšate produktivnost. Se tega držite tudi tukaj, v vaših pisarnah?

Pred dvema letoma smo se preselili v kristalni palačo v ljubljanski BTC, kjer smo lahko oblikovali pisarne po naših željah. Delovno mesto tako ni več vezano na prostor in čas, ampak je definirano z napravo, ki jo imamo, in aplikacijami na tej napravi.

Smo torej neodvisni od časa in prostora. Naša produktivnost na poti je enaka, kot če so zaposleni doma. Tudi ne vztrajamo pri tem, da morajo vsak dan priti v prostore in preživeti tukaj najmanj osem ur. Zanima nas zgolj njihova produktivnosti in rezultati. Brez nove tehnologije pa tega obrata ni mogoče narediti. Ne moreš ljudi kar poslati domov, če niso opolnomočeni za to, da lahko doma delajo enako produktivno. V naših pisarnah na mizah tako tudi ni nobenih računalnikov.

Ali tehnologija danes pomaga tudi pri ovrednotenju uspešnosti?

Rezultate lahko vedno ovrednotiš zgolj z nekimi cilji. Tehnologija sicer pomaga, kako rezultate prikazati, recimo z grafičnimi podobami, a na koncu gre vedno le za vsebinska vprašanja. Želimo torej imeti nek tržni delež na trgu, določene prihodke, tehnologija pa nam je pri doseganju teh ciljev v pomoč.

Koliko imate zaposlenih?

Microsoft v Sloveniji trenutno zaposluje 86 ljudi, od katerih je 54 redno zaposlenih, ostali pa prek agencij.

So to večinoma tržniki?

Da, verjetno res, ne pa izključno.

Kaj so tri glavne lastnosti, ki jih zahtevate od vaših zaposlenih?

Prvi in glavni pravimo »growth mindset«, usmerjenost k rasti. Gre za idejo, da naše sposobnosti upravljanja nalog niso fiksne. Odnos, ki ga iščemo, je ta, da se vsi vseskozi učimo in delamo napake, in da je to ok. Iščemo ljudi, ki so se pripravljeni hitro učiti in ki se poberejo, ko padejo. Ne pa ljudje, ki mislijo, da so perfektni in takšni dovolj dobri za naslednjih 40 let.

Pomembno je tudi, da je človek timsko naravnan, a sposoben sprejemati osebno odgovornost. Potrebujemo timske ljudi, a ekipe ne smejo biti izgovor za rezultate posameznikov. Potrebujemo ljudi, ki so ambiciozni, ki se sprašujejo, kaj bodo dosegli čez pet let.

Seveda so tudi funkcionalna znanja pomembna, želimo jih čim več. A danes jih je sorazmerno enostavno pridobiti, poleg tega se potrebe po veščinah hitro spreminjajo. Pojutrišnjem bo vredno samo tisto, kar se boš naučil jutri. In spet pridemo do tega, da je sposobnost nenehnega učenja ključna.

Kakšna pa je povprečna plača v slovenskem Microsoftu?

Vem, da je dobra.

O IKT TRGU

Zdi se, da se slovenski IKT trg v zadnjih letih konsolidira.

Menim, da se trg normalizira. Zame je normalno stanje, da je trg čim bolj odprt in da zmagujejo tisti, ki so najboljši. Veliko slovenskih podjetij dela v tujini, veliko tujih podjetij je začelo v Sloveniji. To se kaže tudi v start-up sceni, ki je zelo zdrava.

Trg se konsolidira, ampak vedno pričakujem, da se bo še hitreje. Podjetja se združujejo, prevzemov je vedno več, nekaterim prihodki padajo, drugim rastejo. Postajamo normalen trg. Podjetja se tudi zavedajo, da se tehnologija zelo hitro in intenzivno spreminja, kar pomeni, da bo imel tisti, ki se ne bo dovolj hitro prilagodili ali postal vodilni v tej preobrazbi, velike težave.

Bi se morala mala podjetja bati multinacionalk, kot je Microsoft?

Mislim, da so lahko srečna, da smo tukaj. Če nas ne bi bilo, bi bistveno težje prišla od znanja, ki jim povečuje zmogljivosti za delo. Primer: za start-upe v ABC pospeševalniku damo 50 tisoč evrov v obliki storitev iz oblaka. Dobro je torej, da so velike korporacije tukaj.

Pred časom se je ena izmed teh korporacij, Hewlett-Packard, odločila, da zapre podružnico v Sloveniji. Ali Microsoft tudi odhaja?

Ne, Microsoft ne odhaja. Microsoft bo tukaj toliko časa, dokler bo uspešen. In za to sem sproščen, ker smo za zdaj uspešni.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...