So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Spoznajte Swizca, slovenskega programerja iz San Francisca

Čas branja: 5 min
03.02.2016  11:25
Swizec Teller živi in dela v Silicijevi dolini, kjer programira za tamkajšnje start-upe. Piše tudi bloge in knjige, ne mara pametnih telefonov, po mestu pa se prevaža z električnim longboardom. Pravi, da so inženirji vroča roba, sam pa najbolj pogreša slovenske klobase in kruh.
Spoznajte Swizca, slovenskega programerja iz San Francisca
Swizec do pred kratkim ni imel telefona. Trdi, da z njim tako ali tako skoraj nikoli ne kliče, večino časa je na načinu »ne moti«, pa je še vedno »zelo moteč in bi ga najraje zaprl v predal in nikoli več videl«.

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Double Recall dodaj
Google dodaj

Swizec ima sicer tudi »pravo, rojstno, uradno« ime, a ga ne razglaša naokoli. »Javna tajna,« pravi.

Pa tudi razni »doxxingi« in »swatingi« ter ostale podobne »neumnosti« se - tako Swizec - na internetu čisto zares dogajajo.

Na socialnih omrežjih in pod blogi se včasih predstavi kot »geek s klobukom«. Je pa res, da zadnje čase pogosteje nosi čelado, saj se po ulicah San Francisca prevaža z električnim longboardom.

Pa naj bo dovolj o imenih in nazivih.

Pot v Silicijevo dolino

Swizec je programer, natančneje spletni inženir. Programira spletne aplikacije, trenutno razvija tako, ki bi prek komunikacijskega vmesnika povezovala dijake in inštruktorje matematike.

Zadnjih osem mesecev živi v Silicijevi dolini.

Pot v podjetniško-investicijski epicenter sveta po njegovih besedah niti ni bila pretirano ovinkasta. »Kulturo Silicijeve doline sem prvič spoznal, ko sem med študijem ustanovil start-up. Naštudiral sem, kako deluje trg investitorskega denarja, kako delujejo start-upi in nekaj osnov podjetništva,« razlaga.

Prvič se je v Kalifornijo odpravil leta 2011. Takrat se je pridružil ekipi mladega podjetja Double Recall, ki je bila kot prva slovenska sprejeta v prestižni pospeševalnik Y Combinator.

»Septembra tistega leta sem se nato odločil resno študirat in dokončati faks,« nadaljuje. Načrt je bil dober, izvedba pa slabša, saj je Swizca bolj kot študij zanimalo programersko delo, večinoma za ameriške naročnike. Njegovo kodo se med drugim uporabili pri MasterCardu, Googlu, Lyftu in Mashablu. »Ena od strank si je zaželela, da bi odšel na lokacijo v Menlo Park, kjer sem iz nič pomagal postaviti novo ekipo. Ker smo odlično sodelovali, sem se potem nekaj časa vsakih par mesecev selil med Ameriko in Slovenijo.«

10311778-10151997392491315-5238382875350858645-n
S punco za enosobno stanovanje v centru, ki velja za dobro bivalno lokacijo, plačujeva približno 3.400 dolarjev na mesec. Za udobno življenje potrebuješ okoli 6000 dolarjev na mesec. Če veliko žuraš in hodiš v restavracije, ta številka hitro naraste.

Prva služba v življenju

Od aprila lani je domač kruh in klobase - pravi, da je to nekaj kar najbolj pogreša in česar Američani res ne znajo narediti - zamenjal za kalifornijsko sonce in morje. Ponovno dela za tisti start-up iz Menlo Parka, a na drugem projektu. Prej so dostavljali svežo zelenjavo, danes pa, kot omenjeno, razvijajo aplikacijo za povezovanje dijakov in inštruktorjev.

»Ko čisto zares do konca uredimo papirologijo z vizami, bom verjetno prvič v življenju imel res pravo službo,« še pravi.

Več raznolikosti, a tudi višje cene

Življenje v San Francisu ima po mnenju Swizca svoje slabe in dobre strani. Dobra je boljša ponudba restavracij, pa več raznolikosti med ljudmi, več telovadnic, »več vsega v bistvu«. Ena bolj tipičnih prehranjevalnih navad meščanov je denimo brunch. »Pozen zajtrk, zgodnje kosilo ob koncu tedna, kjer poješ ogromne količine odlične hrane za ne previsoko ceno. Tam nekje 20 do 30 dolarjev na osebo. Ampak vedno boš na mizo čakal vsaj 30 minut, če ne kar dobro uro. To je tako, ker želijo vsi ob isti uri na brunch v iste restavracije,« opisuje sogovornik.

Kaj pa najemnine? Te so v San Franciscu med najvišjimi na svetu, celo višje od newyorških. »S punco za enosobno stanovanje v centru, ki velja za dobro bivalno lokacijo, plačujeva približno 3.400 dolarjev na mesec. Za udobno življenje potrebuješ okoli 6000 dolarjev na mesec. Če veliko žuraš in hodiš v restavracije, ta številka hitro naraste. Če pa po drugi strani bolj pozorno gledaš na stroške vsakodnevnih izdatkov, lahko tudi hitro pade za tisočaka ali dva.«

"Sanfranciščani delajo isto ali manj kot Slovenci"

Programerji lahko zaslužijo nekje med 100 tisoč in 150 tisoč dolarjev na leto. »Nekateri tudi do 250 tisoč dolarjev in še več. Ampak to ni ravno povprečje,« še pravi Swizec, ki sicer opaža, da imajo Sanfranciščani manj prostega časa kot Slovenci, delajo pa isto ali manj, a so v službi dlje.

So pa programerji, pravzaprav inženirji vseh vrst v Silicijevi dolini vroča roba.

Swizec razlaga, da start-upi veliko najemajo, vsi namreč iščejo tehnične ljudi. Poleg visoke plače je vsaj v start-upih navada, da zaposleni dobijo delež v podjetju. Inženirji lahko torej pridobijo veliko, z malo tveganja. »Četudi se bo delež izkazal za ničvrednega, je vsaj plača visoka. Če pa celo podjetje propade in ostaneš brez službe, se pač sprehodiš čez cesto in dobiš novo.«

Prepametni inženirji za posel in Swižčev start-up

In med drugim prav zato, ker so inženirji dandanes iskana in dobro plačana delovna sila, jih ideja o lastnem podjetju običajno ne zanima preveč. »Večina inženirjev je prepametnih, da bi ustanavljali start-upe. Se bolj splača prepustiti drugim, da prevzamejo večino tveganja, ti pa samo prideš pomagat,« potrdi Swizec, ki pa, kot sam pravi, na tem področju velja za anomalijo.

V preteklosti je namreč delal na številnih lastnih projektih, pred leti pa je pomagal ustanoviti tudi start-up, ki je s pametnim bralnikom novic želel uloviti takratni prvi val iPad aplikacij. Ni se izšlo po načrtih. »Bil sem neizkušen, sestavil sem neizkušeno ekipo, in nisem znal poiskati pravega mentorstva. Na koncu nas je ustavilo tisto, kar ustavi vse start-upe, zmanjkalo je denarja oziroma denarja nikoli zares ni bilo,« opisuje bridko izkušnjo, ki pa ga je vendarle veliko naučila.

Ali ljudje, s katerimi se družiš, poznajo Slovenijo?

Veliko Evropejcev ve za Slovenijo ali so celo potovali skoznjo. Večina domorodnih Američanov - ki so tukaj redkost - pa sicer ima neko idejo, da Slovenija obstaja, ampak v resnici o njej nič ne vejo.

Računalniki položeni v zibko

Verjetno ste že ugotovili, da se Swižčevo življenje in delo vrtita okoli računalnikov, algoritmov, ničel in enic. Tovrsten svet ga je zanimal praktično od zmeraj. Spominja se, da je kot otrok dobil knjigo Logo in Računalnik, ki ga je povsem prevzela. »Ne vem pa, če sem jo dobil, zato ker so me zanimali računalniki, ali so me računalniki zanimali, zato ker sem imel to knjigo.«

Programirati je začel pri devetih letih. Najprej se je naučil risati oblike. »Super je bilo,« se spominja 28-letni Ljubljančan. Zares odprlo pa se je pri enajstih ali dvanajstih, ko je presedlal na Pascal in začel programirati prave programe. Takrat je po lastnih besedah predvsem veliko eksperimentiral in poskušal razvijati razne uporabne programe in igre. »Cele dneve sem prebiral dokumentacijo in preskušal različne funkcije. Ustvaril sem nekaj različic igre Space Invaders, pa operacijski sistem z vsemi priročnimi programi, pa program, ki je sestro učil poštevanko,« našteva.

1622809-10151881051816315-1124220329-n
Slovenci smo preveč škrti in se ne zavedamo, da velikokrat z varčevanjem sami sebi pljuvamo v skledo, ker porabimo več časa kot prihranimo denarja

Telefonov ne mara, drugače je z blogi

Swizec do pred kratkim ni imel telefona. Trdi, da z njim tako ali tako skoraj nikoli ne kliče, večino časa je na načinu »ne moti«, pa je še vedno »zelo moteč in bi ga najraje zaprl v predal in nikoli več videl«. A kljub temu priznava, da je dostop do interneta priročna funkcionalnost.

In medtem ko se je Swizec prek mobilnih telefonov oglašal le izjemoma, je vse skupaj več kot nadoknadil z blogi. Piše jih že okoli deset let. Bloga večinoma o programiranju, problemih ki jih rešuje, potovanjih in pisanju knjig (trenutno pripravlja novo knjigo, tudi ta programiranju). »Na začetku je bilo bolj naključno, potem sem nekaj časa blogal vsak dan, zdaj se trudim vsaj dvakrat na mesec, z vsaj nekaj strategije in smisla.«

Številke ne lažejo

Zapisi so tudi pogostokrat podkrepljeni z analizo in številkami. »Ko imaš podatke, so tudi blogi bolj smiselni. Vsak lahko govori naključne neumnosti, ampak brez podatkov so to zgolj neumnosti,« pridodaja. Po njegovem prepričanju prav podatki velikokrat razkrijejo stvari, za katere smo prepričani, da niso mogoče. »Tako sem se ravno ta teden sprijaznil z dejstvom, da čeprav veliko in fokusirano delam, v resnici skoraj polovico časa na računalniku porabim čisto brez veze.«

Slovenci, razpihujte plamen!

Swizec v ZDA ostaja. Do kdaj, ne ve, prihodnosti pušča svobodno pot. Se bo vrnil v Slovenijo? »Čez nekaj let. Bomo videli.« Se je pa že sedaj v novem okolju veliko naučil. »Najpomembnejša lekcija San Francisca je ta, da je čas vreden več od denarja. Slovenci smo preveč škrti in se ne zavedamo, da velikokrat z varčevanjem sami sebi pljuvamo v skledo, ker porabimo več časa kot prihranimo denarja,« opaža.

In za na konec svetuje: »Ne sme nas biti strah vložiti čas, voljo in denar v lastne ideje. Če nekaj grabi in dela, ne potem tega zanemarjat, češ da nimate časa. Vloži ves trud in čas ter voljo in razpihuj plamen, dokler ne neha rast. Karkoli je treba, 'just do it'. Te lekcije tudi jaz še nisem čisto osvojil, traja,« zaključuje Swizec, slovenski programer v Silicijevi dolini.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...