So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Glas iz mariborske Tkalke: Probleme moramo reševati, ne pa o njih razpredati v gostilnah

Čas branja: 4 min
23.12.2015  11:44
Tkalka je mariborski coworking prostor, ki v mestu z visoko brezposelnostjo - še posebej med mladimi - pomaga ustvarjati nova delovna mesta in izboljšuje kvaliteto življenja. Letos so prejeli nagrado za najboljši slovenski prostor sodela.
Glas iz mariborske Tkalke: Probleme moramo reševati, ne pa o njih razpredati v gostilnah

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Karolina Babič dodaj
Spirit dodaj

»Coworking ni zabavno podjetniško eksperimentiranje ali 'naspidirano' ustvarjanje, ampak eksistenčna neobhodnost prekerne generacije. Prekerni delavec namreč ni v poziciji dolgoročnega strateškega načrtovalca, temveč si mora eksistenčno varnost zgraditi na veščini hitrega taktičnega odzivanja na naključne priložnosti v okolju,« razlaga Karolina Babič, predsednica Programskega sveta Tkalke, mariborskega coworking prostora, ki je pred meseci prejel nagrado za najboljšo tovrstno iniciativo v Sloveniji.

Tkalka je odprta za vse posameznike in iniciative, ki delujejo na področju podjetništva in razvoja. »Zagotavljamo širok nabor storitev, ki jih potrebujejo pri razvoju lastnih podjemov,« pravi Babičeva.

Socialno podjetništvo, turizem, inoviranje ...

Zaradi znanja in usmeritev prvih posameznikov v hiši so po njenih besedah trenutno najmočnejši na področju družbenega inoviranja, zadružništva in socialnega podjetništva, turizma, trajnostnega razvoja ter novih družbenih praks. Uporabniki pa se učijo tudi o 3D tiskanju, odprtokodnih tehnologijah in se kalijo v karierni orientaciji, pridobivanju virov financiranja, mreženju ter marketingu.

Sogovornica dodaja, da se Tkalka povezuje tudi z drugimi izvajalci coworking vsebin v okolici, ki se specializirajo nekoliko drugače (dennimo za start-upe, kreativne industrije, samostojne umetnike itd.) in je z njihovimi programi kompatibilna.

11096605-618180551616112-8140754148656069133-o

Ideja se je razvila spontano

Tkalko so sicer poleti leta 2014 naselili posamezniki, organizacije in mlada podjetja, ki so se povezali z namenom, da pričnejo skozi sodelovanje prispevati k razvoju v Mariboru in v regiji.

»Ideja, da ta stavba postane središče dobre razvojne zgodbe v Mariboru, se je razvila zelo spontano, naključno. V pravem trenutku smo se na pravem mestu in, kar je ključno, na skupnem presečišču znašle različne organizacije, ki smo na področju razvoja v Mariboru in regiji poskušale vsaka zase razvijati dobre programe,« pravi sogovornica.

Do danes je Tkalka skupaj s partnerji zagotovila pogoje za 44 podjetij, zadrug, socialnih podjetij in organizacij s prek 140 posamezniki ter za več kot 50 dnevnih uporabnikov, ki souporabljajo prostore in programe v stavbi.

Za mizo slabih 50 evrov

Kaj pa cene? Dve dvorani v zgradbi sta za uporabnike brezplačni, za stalno mizo v tako imenovanem desk-sharing programu pa je potrebno odšteti 48,80 evrov mesečno. Najem vseh dodatnih prostorov (pisarne, delavnice, trgovine, 3-D printerji, laserski rezalniki, itd) se obračunavajo po ceniku.

Babičeva namreč pojasnjuje, da je mestna občina Maribor kot lastnik stavbe prostore dala v uporabo brezplačno, vendar pa obratovalni in režijski stroški za 2500 m2 veliko stavbo v šestih nadstropjih znašajo okoli 70 tisoč evrov na leto. Ta strošek pa je potrebno pokriti s seštevkom sorazmernega prispevka vseh uporabnikov stavbe, dodaja.

share-desk-2-.1450867394.jpg

Trajnostnih virov financiranja še nimajo

Tkalka nima lastne pravno-formalne organiziranosti in zato tudi ne enotne sheme financiranja. Preveč tog sistem upravljanja bi hiši odvzel živost, meni Babičeva.

Konec letošnjega leta so »mukoma« sicer naredili korak naprej v sodelovanju z razvojno agencijo in ministrstvom za gospodarstvo in pričeli s črpanjem sredstev iz Programa konkurenčnosti za Maribor s širšo okolico. Po tem programu se je letos pričelo financirati deset coworking prostorov v delih podravske in koroške regije.

Tkalko gor drži angažiranost posameznikov

»Sredstva iz tega programa niso tako velika, da bi sistemsko rešila problem coworkingov na območju, bodo pa desetim tovrstnim prostorom pokrila nekaj obratovalnih stroškov in kakšno četrtinko ali polovičko zaposlenega, ki se bo lahko zato bolj strokovno posvetil potrebam uporabnikov coworking prostorov,« pravi Babičeva. Dodaja, da naj bi program tekel do leta 2018, a zagotovil še ni.

Ni pa seveda dvakrat za reči, da Tkalko gor držita močna volja in angažiranost posameznikov, ki prostovoljno vlagajo čas in energijo v to, da stavba kot coworking prostor živi, povezuje in vključuje nove uporabnike.

Nagrade dobre za motivacijo in promocijo

11225450-673889576045209-587993434579811229-n
Podelitev nagrad za najboljši coworking prostor

Delo Babičeve in ekipe je letos dobilo dvakratno potrditev. Agencija Spirit je Tkalki namreč podelila naslov za najboljši coworking prostor, prejela pa je tudi nagrado za družbeno inovacijo s strani Štajerske gospodarske zbornice.

»Dve priznanji v prvem letu delovanja sta nam dali nekaj moralne podpore in v primeru Spiritove nagrade tudi finančne (20 tisoč evrov, opa.a.)," pravi Babičeva. Je pa ekipa dobila tudi nekaj dodatne prepoznavnosti. »Pričenja se razpirati zavest, da za razvoj gospodarstva ni pomembno samo klasično gospodarstvo, ampak tudi družbene inovacije, ki na najbolj bazičnem nivoju strukture družbe spreminjajo pogoje za razvoj,« dodaja.

Toplo-hladen odnos z občino

Stavba, v kateri se nahaja Tkalka, je - kot omenjeno - v lasti občine in je v njenem petletnem brezplačnem najemu. Odnosi z občino so po besedah sogovornice mešani. Babičeva izpostavlja, da so se med drugim z občino uspeli dogovoriti, da je v letu 2014 podprla sofinanciranje javnih del v socialnih podjetjih, na podlagi tega programa pa je v Mariboru nastalo 23 novih socialno-podjetniških podjemov z več kot 80 zaposlitvami preko javnih del. V letu 2016, ko se bo program iztekel, upajo na preživetje več kot polovice teh podjemov.

Ni pa vse samo lepo in prav. »Z občinsko upravo ne najdemo skupnega jezika pri tehničnem vzdrževanju stavbe, ki je v lasti občine, kar od lastnika terja določeno mero skrbi za objekt. Prav tako se z občino slabo povezujejo pri načrtovanju skupnih prijav na evropske projekte.«

Z Mariborom je Tkalka v nekaj točkah torej naredila dobre korake, v mnogih zadevah pa izgleda, da brcajo v prazno. »Občina noče oziroma ne zna izkoristiti potenciala, ki ga lahko ima za razvoj mesta in regije takšna zgodba, kot je Tkalka. Zakaj je tako? Ne vem. Nas pa predstavniki občine zelo radi pokažejo kot primer dobre prakse kakšnim protokolarnim obiskom iz drugih krajev ali iz tujine.«

caap-december-2014-2.1450867354.jpg.s.720px.jpg

Najprej stabilizacija in finančna vzdržnost

Ustvarjalci o Tkalki ne razmišljajo zgolj kot o coworking prostoru, ampak jo vidijo tudi kot nekakšen think-tank, ki se dobro povezuje tudi z drugimi ustvarjalnimi in podjetniškimi središči v Mariboru, regiji in državi. Njihov kratkoročni cilj je, da se Tkalka najprej predvsem stabilizira kot model upravljanja, da se zagotovi dolgoročno stabilnost, tudi finančno, in razvoj prostora in skupnosti, ki v Tkalki deluje.

»Po enem letu od naselitve stavbe je stavba zasedena v 90 odstotkih, v prihodnjem letu pa bomo dosegli skoraj stoodstotno zasedenost,« napoveduje Babičeva.

Dolgoročno gledano si prebivalci hiše želijo, da Tkalka ostane zvesta svoji primarni funkciji zagotavljanja prostorskih pogojev za razvoj, za ustvarjanje novih delovnih mest in večanje kvalitete življenja.

karolina-babic.1450872164.jpg.w.960px.jpg
»Coworking ni zabavno podjetniško eksperimentiranje ali naspidirano ustvarjanje, ampak eksistenčna neobhodnost prekerne generacije.

"Nima smisla jamrati"

Predvsem pa je Babičeva prepričana, da kljub ne najbolj rožnatim razmeram v Mariboru nima smisla tarnati. »Zavedati se moramo, da sami ustvarjamo nova podjetja, nove produkte, nova delovna mesta, nove prakse sobivanja. In da moramo probleme reševati in ne o njih razpredati v gostilnah. Na vsakem od nas je, da poskusimo kaj malega sami narediti za to, da bodo stvari šle na bolje.«

Zato mlade v Mariboru vabijo, da pridejo v Tkalko iskat priložnosti in preverjat svoje ideje ter se povezovat z drugimi, ki so v podobnem položaju kot oni sami.


Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...