So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

V Zasavju ni služb za mlade. »Prav, si jih bomo pa ustvarili sami!«

Čas branja: 8 min
06.12.2015  22:30
V dolini brezposelnosti in revščine so še mladi ljudje, ki si upajo na podjetniško pot
V Zasavju ni služb za mlade. »Prav, si jih bomo pa ustvarili sami!«

Obveščaj me o novih člankih:  
Peko dodaj
Iskra dodaj
Lafarge dodaj
Jasmina Drolc dodaj
Janez Forte dodaj

Zasavje, slovensko Grčijo, smo prvič obiskali junija (več na Bi radi videli slovensko Grčijo? Dobrodošli v Trbovljah!). Ena sama depresija. A v krajih med Litijo in Radečami obstaja tudi druga stran - stran start-up podjetnikov in glasnikov sodobnih miselnih tokov.

Od tovarn do modernih trgovinic

Vožnja po glavni zasavski cesti kot po pravilu na vsakih nekaj kilometrov izriše podobo starih, zapuščenih objektov - tovarn Peka in Iskre, rudnika, samevata tudi termoelektrarna in Lafarge. Res je, mračne zgodbe je lažje najti kot svetle, a se da.

Trgovinico Jasmine Drolc ni lahko najti. V Zagorju ob Savi je 25-letnica pred letom in pol odprla Čudežno deželo, prodajalno ročno narejenih izdelkov slovenskih oblikovalcev. Tam prodaja vse - od nakita, kozmetike, izdelkov za otroke do modnih kosov.

»Treba je poskusiti. Skočila sem v vodo brez velikega premišljevanja in začela plavati,« razlaga Drolčeva. Pravi, da je v zadnjem času kar nekaj njenih prijateljev iz hobija začelo biznis - od poučevanja telovadbe, kozmetičnih storitev do fotografiranja.

Ko je začela, ni potrebovala veliko. »Začetna finančna podpora države ali občine ni prišla v poštev. Znajti sem se morala z lastnimi sredstvi. Pri obnavljanju trgovine sem uporabila rabljeno pohištvo, ki sem ga popravila, obnovila in pobarvala. Trgovina je bolj domača in z dušo, kar je tudi strankam bolj všeč,« razlaga.

Hillstrike

hillstrike-xx.1449428395.jpg

Ekipa iz Trbovelj je razvila tako imenovani trismučnik, športni rekvizit za vožnjo po smučiščih v zarezni tehniki (karving). »Takšnega prototipa, kot ga imamo mi, v Evropi še nismo zasledili,« trdijo v skupini, ki jo vodita Janez Forte in Matic Hribar. Celotno napravo so izdelali sami, trenutno so pri 14. prototipu. Pravijo, da je zanimanja veliko, prednaročila že imajo (veliko potencialnih kupcev prihaja iz skandinavskih držav, Švice, Avstrije in Kanade), a so se vseeno odločili, da se bodo najprej - predvidoma februarja prihodnje leto - preizkusili na Kickstarterju.

»Zadeva sicer deluje odlično, preskusili smo jo na vseh večjih slovenskih smučiščih,« pravi Hribar. Največ strank ekipa pričakuje iz kolesarskih krogov. Kaj pa cena? Ta še ni določena, na Kickstarterju se bo sicer gibala nekje med 1.200 in 1.400 evri. »Stavimo na kakovostno, domačo izdelavo,« dodajajo fantje.

Iz Trbovelj do Nase

Medtem ko je Drolčeva svojo podjetniško pot šele dobro začela, pa Jure Knez po njej uspešno vozi že 15 let. Doktor strojništva je ustanovitelj in prva tehnična sila v podjetju Dewesoft, ki razvija vrhunske merilne instrumente. Pravi, da sta ga od nekdaj zanimali hitrost in tehnologija, s sošolcem sta celo nameravala zgraditi letalo.

S poslom se je začel ukvarjati že na fakulteti. Danes ima v podjetju 50 zaposlenih, prodajna podjetja pa tudi v Avstriji, Nemčiji, ZDA in Singapurju. Največ prodaja avtomobilski in letalski industriji, njihove aplikacije uporablja tudi Nasa pri raziskovanju vesolja. Lani so ustvarili več kot 13 milijonov evrov prihodkov, dodana vrednost na zaposlenega je bila 124 tisoč evrov (povprečna slovenska je 39 tisoč evrov), imeli so 4,2 milijona evrov čistega dobička.

Skrivnost uspeha? Poleg trdega dela, posluha za potrebe strank in veliko znanja so to po Knezovih besedah v prvi vrsti zaposleni. »Dobra podjetja se zavedajo, da so zaposleni številka ena. Če tega zavedanja nimajo, podjetje dolgoročno ne more uspeti,« je prepričan. Svoje sodelavce - večinoma so to mladi računalničarji, strojniki in elektroniki - tudi nagrajuje. Še več, letos pripravljajo interni trg deležev, kjer bodo zaposleni variabilni del plače lahko pretvorili v lastniški delež v podjetju.

Primož Zelenšek, Chipolo

Chipolo je pred dvema letoma na Kickstarterju zbral 293 tisoč dolarjev in tako nase opozoril s pametnimi obeski za iskanje izgubljenih stvari. V tem obdobju so po besedah soustanovitelja in direktorja podjetja Primoža Zelenška postavili distribucijske kanale, deloma avtomatizirali proizvodnjo in začeli prodajati v vseh večjih državah po svetu. Na mesec naredijo v povprečju prek 30 tisoč izdelkov.

zelensek-primoz-xx.1449428394.jpg

Največ jih prodajo v ZDA, Francijo in Italijo. Na teh trgih ustvarijo okoli 80 odstotkov vseh prihodkov.

Trenutno zaposlujejo 12 ljudi, proizvodnja bo ostala v Zasavju, so pa del programerjev preselili v Ljubljano - gostujejo pri podjetju Špica, ki ga vodi eden od vlagateljev v Chipolo, Tone Stanovnik. Chipolo tudi zaposluje: iščejo predvsem programerje za Android, iOS in splet ter elektronika.

Črna statistika

Dewesoft je v krajih med Litijo in Radečami kljub vsemu še vedno bolj izjema kot pravilo. Zasavje, še posebej Trbovlje, ki so imele pred osamosvojitvijo enega največjih BDP na prebivalca v državi, prej kot po dosežkih visokotehnoloških podjetij najdemo na vrhu črnih lestvic.

Zasavje je, denimo, absolutni rekorder po številu prejemnikov socialne pomoči - na tisoč prebivalcev je to v letu 2014 prejemalo 63 ljudi (slovensko povprečje je 36). Stopnja brezposelnosti med mladimi v Trbovljah je po podatkih državnega statističnega urada 42-odstotna. Občina ima trenutno 16.400 prebivalcev, kar je 10 odstotkov manj kot leta 2008. V letu 2013 (novejših številk še ni) je BDP na prebivalca v Zasavju znašal 10.972 evrov in je bil najmanjši v Sloveniji - dosegal je le 60 odstotkov slovenskega povprečja.

Punkt

Zasavski ustvarjalci, zbrani okoli Laboratorija za kreativne industrije Punkt, so oblikovali interaktivno terensko igro, ki zapuščene prostore napolni z zabavno in izobraževalno vsebino. Z idejo so zmagali v programu Startery za srednjo in vzhodno Evropo, ki ga organizira berlinski Social Impact Lab.

bucar-tadeja-xx.1449428399.jpg

»Post-Apocalyptic Quest« (Postapokaliptična tura) je interaktivna terenska igra, ki prazne, zapuščene in zanemarjene prostore ter degradirane površine v postindustrijskih mestih uporablja za zabavo in izobraževanja. Gre za nekaj podobnega, kot je lov za zakladom, le da je bolj noro in bolj zabavno. Doslej je Punkt izvedel dva prototipa igre in že dobil povabilo za implementacijo produkta v češkem mestu Chomutov, kar je v načrtu sredi prihodnjega leta. Prav tako so interes za produkt že izkazali Bolgari in Romuni,« pravi vodja ekipe Tadeja Bučar.

»Ozkoglednost v ozki dolini«

»Stara industrija je zaspala na lovorikah, pokopale so jo nove tehnologije in poceni izdelki. Ni bilo prilagajanja, posluha za nove stvari,« razloge za slabo gospodarsko podobo regije opisuje Matic Hribar iz ekipe Hillstrike, ki je razvila tako imenovani trismučnik (snowtrike), namenjen za vožnjo po smučiščih - nekakšen hibrid med kolesom in smučmi.

Hribarjev kolega Janez Forte ga dopolni, da so tudi sami večkrat stopili k lokalnim proizvajalcem, pa interesa za sodelovanje ni in ni bilo. »Še vedno so nekateri zelo ozkogledi v tej ozki dolini,« pravi in besede pospremi z napol kislim nasmeškom.

Pomanjkanje vizije

»Zasavje ni zašlo v krizo z letom 2008, ampak je tam že vse od osamosvojitve,« ugotavlja Primož Zelenšek, soustanovitelj Chipola, ki je pred dvema letoma na Kickstarterju pobral 300 tisoč dolarjev za pametne obeske za iskanje izgubljenih stvari. Danes se širijo, avtomatizirajo proizvodnjo, zaposlujejo, obeske pa prodajajo po vsem svetu. »Zasavje se je znašlo v nesrečnem obdobju, vizije ni, ne znamo narediti koraka naprej. Tudi cestne povezave so slabe, država nas je malce pozabila, a smo si kljub temu v prvi vrsti krivi sami,« meni.

Da je vzrok za trenutne gospodarske razmere in stanje duha neprimerna prilagoditev spremembam (razpadu Jugoslavije, likvidaciji državnih podjetij), je prepričana tudi Tadeja Bučar iz iniciative Punkt, ki med drugim upravlja zasavsko središče za sodelo (coworking). Bučarjeva s sodelavci najde še nekaj drugih razlogov: neukrepanje odgovornih, konservativni pristopi k uveljavljanju podjetništva, neodgovornost do skupnosti, neodzivnost in odsotnost dolgoročnih trajnostnih vizij.

»Iščem šiht, upam, da ga ne najdem«

Drolčeva medtem opaža, da mladi v Zasavju vse več tarnajo. »Negodujejo, kako ni služb, in so doma na socialni podpori. Če ti mama polni hladilnik, imaš nekaj sto evrov na mesec čisto dovolj. So raje doma, kot pa da bi delali za 500 evrov. Nimajo interesa, ne cenijo dela, so pasivni,« je kritična sogovornica.

Stanje duha mladih Zasavčanov nazorno opiše Forte iz ekipe Hillstrike: »Zadnjič sem od nekoga slišal: 'Iščem šiht, upam, da ga ne najdem.'« Forte je podobno kot Drolčeva prepričan, da mladi izgubljajo željo po radovednosti in samoiniciativnosti. »Z vsako generacijo je težje. Danes se že 15-letniki pritožujejo nad tem, kako se nič ne splača,« opaža. Na vprašanje, kako to, da tudi sami niso podlegli črnogledosti, sogovornik brez večjega obotavljanja odgovori: »Ker smo se družili s pravimi ljudmi.«

Jasmina Drolc, Čudežna dežela

cudezna-dezela-xx.1449428396.jpg

Jasmina Drolc je pred letom in pol v Zagorju ob Savi odprla trgovino z ročno narejenimi izdelki Čudežna dežela. Pravi, da na njenih policah gostuje več kot 70 slovenskih oblikovalcev, ki ustvarjajo od nakita, kozmetike do oblačil. »Moja prednost je, da strankam ni treba na pet koncev, vse imam na enem mestu,« pojasnjuje Drolčeva, ki spletne trgovine nima, saj veliko da na osebni stik in pogovor. »Poleg domačinov imam redne stranke iz Celja in Ljubljane. V reklamo nisem vložila niti evra, beseda se širi od ust do ust in prek družabnih omrežij,« razlaga. Sogovornica ne načrtuje širitve v večja mesta, »če že, bi se prej širila v kakšen manjši kraj, kjer ljudje ne hitijo drug mimo drugega«.

Povezovanje in medsebojna pomoč

Eden od velikih podpornikov, tudi vlagateljev v Hillstrike (pomagal pa je tudi Chipolu) je prav Jure Knez. »Treba se je odpovedati miselnosti, naj vsak obdeluje svoj vrtiček. Moramo si pomagati. Dewesoft pomaga tako, da posoja opremo, prostore, deli znanje in izkušnje. Če bomo znanje zadrževali zase, bomo na koncu vsi na izgubi. To je sicer nekaj, kar bo sadove obrodilo šele čez leta, v Sloveniji se moramo o podjetništvu še veliko naučiti,« razlaga Knez.

Bučarjeva: Kaže se težnja po sistematičnosti

Podjetniške kulture v Zasavju za zdaj še ni. »Kultura je stvar družbe, produkt kolektivne zavesti in znanja. Tega (še) ni. Vendarle govorimo o regiji, ki je temeljila na državnem gospodarstvu in ji podjetnosti ni bilo treba privzgajati. Zdaj pa bi čez noč radi imeli populacijo podjetnikov, ki bi ustvarjala projekte in odpirala delovna mesta,« je Bučarjeva kritična tudi do pretiranih pričakovanj.

Po njenih besedah med podjetji (še) ni čutiti povezanosti, se pa kažeta volja po tem in težnja po sistematičnosti. »Tako imamo primer uspešnega podjetja, ki s podpornim okoljem in finančno pomaga startnikom. Takšna mentorstva so nuja, če hočemo nekoč govoriti o zdravi in živahni podjetniški kulturi v Zasavju,« meni.

Mlado, zdravo, samooskrbno Zasavje

Bolj kot hitrorastočih podjetij bi si Bučarjeva v regiji želela več trajnostno naravnanih, usmerjenih v delo za blaginjo ljudi in planeta. »Do tega lahko pridemo tako, da kot regija dosežemo potreben konsenz, kakšne vsebine hočemo oziroma jih bomo dopustili v prihodnosti,« je prepričana. Za to je po njenih besedah treba dokončati Vizijo 2030. Gre za usmeritev Zasavja, ki je mlado, ker se mladi iz njega ne izseljujejo, je zdravo, zeleno, samooskrbno in turistično ter povezuje industrijsko tradicijo z visokotehnološko usmerjeno razvojno prihodnostjo.

Jure Knez, Dewesoft

zasavski-forum-003-jm.1449428400.jpg

Trboveljski Dewesoft razvija in prodaja merilne sisteme, od programske opreme do ogrodja. Njihov trenutno največji hit med merilnimi instrumenti se imenuje krypton. Samo letos so prodali več kot štiri tisoč merilnih kanalov krypton. Gre za merilne module, ki omogočajo distribuiran zajem podatkov, nov način prenosa podatkov, delujejo pa tudi v ekstremnih razmerah. Zdaj delajo pri projektu, s katerim želijo merilno opremo toliko zmanjšati, da bi se lahko vgrajevala v senzorje, s tem bi bila meritev »res poenostavljena do skrajnosti«.

Industrijska dediščina kot kapital, ustvarjalnost kot potencial

Bučarjeva meni, da bi bilo treba razširiti tudi pristop množicanja (crowdsourcing), sistematično in strateško pristopiti k vsebinskemu upravljanju nepremičnin in površin, nadaljevati uvažanje znanja v regijo in osmišljati bivanje mladih, vse skupaj pa utemeljiti v »degrowth« paradigmi (ideja, da manjša poraba ne vodi v zmanjšanje blaginje) in načelih krožnega gospodarstva (koncept vnovične uporabe, popravila in recikliranja materialov in izdelkov).

»Ne nazadnje - industrijska dediščina in z njo povezana tehnološka znanja so kapital, ustvarjalnost in 'kameradšaft' sta potencial, stik s svetom pa kapaciteta zasavske regije. Na teh podlagah bomo ustvarili njeno dodano vrednost in dosegli njen vnovični razcvet,« napoveduje Bučarjeva.

Zoyo Baby

ekipa-zoyo-baby-xx.1449428397.jpg

Trboveljska ekipa Zoyo Baby želi prav zdaj na Kickstarterju zbrati 50 tisoč dolarjev za »napredno pametno napravo, ki olajša začetne mesece starševstva, s tem ko stalno preverja dojenčkove življenjske znake«. Ker je povezana s pametno napravo, uporabniku nemudoma sporoči kakršnekoli dojenčkove težave. »Opozori na težave z dihanjem, previsoko temperaturo, mokro plenico, opozori tudi, če otrok joče in ko spi na trebuščku, kar bi lahko oviralo dihanje. Pri težavah z dihanjem in previsoko temperaturo jasno prikaže reševalno proceduro.

Zoyo Baby se lahko pritrdi na dojenčkovo posteljico in deluje kot temperaturni senzor in naprava za zaznavanje otroškega joka,« razlagajo. Kampanja na Kickstarterju se izteče čez 23 dni; če bodo uspešni, bodo sredstva namenili za začetek proizvodnje, izdelavo orodij, nabavo materiala in elektronskih komponent.


Ideja, kam po nasvet in znanje o podjetništvu

Svet se spreminja. Sodobne tehnologije so postale poceni in dostopne, priložnosti za lasten posel pa je posledično vse več. »Živimo v obdobju, ki predstavlja najboljši čas za podjetništvo. Začnite čim prej in testirajte. Odločite se, da boste uspešni,« pravi ekonomist Jaka Lindič.

Veliko nasvetne vsebine, kako začeti in uspeti, najdete tudi na spletnih straneh časnika Finance.

Ena izmed večjih težav mladih podjetnikov je denimo izbira oblike podjetja; veliko se jih odloči za espe, številni pa svoje projekte uresničujejo kar prek podjetij staršev; kako torej ustanoviti podjetje?

Začetni kapital je pogostokrat največja ovira za mladega podjetnika, a kljub temu obstaja kar nekaj možnost. Več v članku Kje je denar za mala in srednja podjetja ter kako do njega.

Bodite pozorni tudi na evropske razpise. Preberite, kako napisati uspešno prijavo.

Približno 30 tisoč Slovencev dela od doma in so sami svoj šef. V to so bili nekateri prisiljeni, saj službe niso dobili, drugi so to pot izbrali sami. In zdaj so svobodnjaki - freelancerji. Morda najdete inspiracijo v članku Sam svoj šef! Se splača? Pokukali smo v življenje 30 tisoč slovenskih svobodnjakov.

Ne spreglejte tudi osem področij, ki prinašajo milijardne priložnosti, in kaj vse bo v bližnjih prihodnosti predrugačila digitalizacija.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...