So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Kako so se koprski trgovci naučili prodajati potnikom s križark

Čas branja: 6 min
24.11.2015  13:38
"Najbolj zapravljivi so Američani. So tudi zelo prijazni in radovedni," razlaga Jana Tolja, gonilna sila pri privabljanju potniških ladij v koprsko pristanišče.
Kako so se koprski trgovci naučili prodajati potnikom s križark

Obveščaj me o novih člankih:  

Voyager of the seas je največja potniška ladja, ki je kdaj priplula v koprsko pristanišče. Leta 1999 (ko so jo zgradili) je bila največja na svetu, zdaj sodi med 15 največjih, saj meri 311 metrov v dolžino, 47 v širino in 63 metrov v višino. Plavajoče mesto, na katerem se je v Koper pripeljalo več kot 4000 potnikov in članov posadke, je stalo 650 milijonov dolarjev, ima 1557 kabin in 15 nadstropij.

Velikanka je bila leta 2011 redna gostja v Kopru. »To je bilo rekordno leto. Obiskalo nas je več kot 110 tisoč potnikov,« razlaga Jana Tolja, svetovalka koprskega župana, nekdanja podjetnica, danes pa glavna slovenska promotorka na področju ladijskega turizma.

Zaprte Benetke pokvarile obisk

Kljub temu, da so bila zadnja leta nekoliko slabša, saj je italijanska vlada omejila prihod največjih ladij v Benetke, kar je vplivalo tudi na število potnikov v Koper, pa Tolja že prihodnje leto napoveduje 30 odstotkov več prihodov. »Beneški vhod je znova odprt, kar je zelo dobra novica. Naš cilj je, skupaj z Luko Koper, da vsako naslednje leto pripeljemo od 10 do 15 odstotkov potnikov več,« dodaja sogovornica.

S Toljo smo se pogovarjali ob letošnji podelitvi evropskih nagrad za spodbujanje podjetništva v Luksemburgu. Slovenskih projektov v ožjem krogu finalistov ni bilo, si je pa projekt Mestne občine Koper, kjer je Tolja zaposlena, in Podjetniško trgovske zbornice prislužil posebno omembo žirije.

Projekt, Mestne občine Koper, ki so ga pred leti začeli z Regionalnim razvojnim centrom Koper, povezuje lokalno skupnost z malim gospodarstvom.

jana-tolja.1448367699.JPG.n.960px.jpg
Jana Tolja: Na začetku malih podjetnikov ni bilo enostavno prepričati, naj odprejo trgovine za konec tedna. Veliko je bilo negodovanja, da bodo morali delati še ob nedeljah.

Pravijo, da je težko povezati birokrata in podjetnika. Kako je vam to uspelo?

Vse skupaj se je zgodilo zelo spontano. Ko so v Koper začele prihajati prve potniške ladje, so običajno prihajale med vikendi, ko v Kopru skorajda ni bilo odprtih trgovin. Zdelo se nam je škoda, da gostom nimamo kaj ponuditi. Pustili smo slab vtis, trgovci pa so izpustili priložnost, da še kaj dodatnega zaslužijo.

Na začetku malih podjetnikov ni bilo enostavno prepričati, naj odprejo trgovine za konec tedna. Veliko je bilo negodovanja, da bodo morali delati še ob nedeljah. Slovenci namreč še nismo povsem prevzeli dejstva, da smo v tržnem gospodarstvu. Trajalo je tri leta, začeli smo s sedmimi trgovci. V Mestni občini Koper pa smo bili vztrajni, kar se nam je obrestovalo. Danes povezujemo 54 trgovcev koprskega mestnega jedra, združenih v Zavod Koper Otok. Koncept delovanja prek trgovske zbornice koprska občina širi po vsej Sloveniji, trenutno povezujemo 15 občin. Širimo miselnost, da lokalna oblast ni nekaj, kar samo jemlje, ampak tudi daje.

Kako sodelovanje izgleda, ko turisti stopijo na koprski pomol?

Koledar za prihode potniških ladij v letih 2016 in 2017 imamo že določen. Objavljen je na spletni strani mesta, trgovci so torej obveščeni. Februarja objavimo tudi razpis za najem hišic na potniškem terminalu, v katerih lahko trgovci prodajajo svoje izdelke. Skupaj z Zavodom Koper Otok smo izdelali tudi poseben zemljevid, na katerem so označeni posamezni trgovci in njihova ponudba.

Trgovci so torej veliko bolje pripravljeni, ko pride napovedana ladja. Občina jim nadalje pomaga z brezplačnimi tečaji angleščine, sedaj pripravljamo tudi tečaje aranžiranja izložb. Znižali smo najemnine za poslovne prostore v lastni občine. Vključili smo tudi banke, ki vse bolj prepoznavajo potencial malih trgovcih, predvsem pri plačilih. Vse to in še številne druge skupne aktivnosti pa niso namenjene le turistom s potniških ladij, temveč so v veliki meri usmerjene tudi k lokalnemu prebivalstvu in ostalim obiskovalcem starega mestnega jedra.

Vse to je Podjetniško trgovska zbornica GZS prepoznala kot inovativni izdelek. Je pa res, da je verjetno inovativen zgolj za Slovenijo.

So trgovci iniciativo sprva razumeli kot še eno v vrsti gospodarskih zbornic?

Glede na ne preveč dobre izkušnje z lokalnimi zbornicami, iniciativa Mestne občine Koper in RRC-ja za združevanje trgovcev sprva res ni bila dobro sprejeta. Obstajala je neutemeljena bojazen dodatnih finančnih bremen. Danes pa temu ni več tako, saj so mestni trgovci spoznali, da lahko veliko več dosežejo s skupnim nastopanjem in promocijo.

Pozitivne izkušnje, ki jih doživljajo domači in tuji obiskovalci mestnega jedra, so najboljši promotor našega mesta. K temu pripomorejo tudi odprte trgovine, znanje tujih jezikov in način promocije njihovih izdelkov. Slovenci imamo dejansko veliko za ponuditi, pa se to bojimo pokazati. Verjetno je to tudi malce posledica naše mentalitete, veljamo namreč za bolj zaprte.

Kakšno pa je sodelovanje z obalnimi mesti?

Seveda bi bilo lahko boljše. Potniške ladje, ki priplujejo v Koper, so v večji meri posledica našega skupnega truda Mestne občine Koper, Luke Koper, STO in številnih turističnih agencij. Turisti se ne zadržujejo zgolj v Kopru, ampak gredo vsepovsod, tudi v Izolo, Piran, v soline ali Portorož ter v številne kraje v notranjosti Slovenije . Mislim, da bi morale tudi druge občine prispevati pri skupni promociji v tujini.

Žirija evropskega tekmovanja je pri posebni omembi koprskega projekta povezovanja mestne oblasti in lokalnih trgovcev izpostavila tudi sposobnost delovanja z omejenim proračunom. Koliko ste namenili za projekt?

Vložek je bil nižji od 20 tisoč evrov. Veliko se da narediti z dobro voljo in vztrajnostjo.

Omenili ste rekordno leto 2011, ko ste našteli več kot 100 tisoč potnikov? Koliko tovrstnih turistov pa še lahko sprejeme Koper?

Imeli smo že tri ladje naenkrat v pristanišču, torej okoli šest tisoč potnikov, pa ni bilo težav. Potrebne je bilo sicer veliko organizacije, saj gre velik del potnikov z avtobusi na različne destinacije po Sloveniji. Število potnikov, kot jih imajo v Benetkah ali Dubrovniku, pri nas ni realno, a kljub temu lahko obvladamo do 200 tisoč potnikov na leto.

Iz kje prihaja največ potnikov?

V Koper so prišli ljudje iz več kot 109 držav. Največ je angleško govorečih: Američanov, Britancev, Kanadčanov in Avstralcev, sledijo Francozi in ostali Evropejci. V zadnjem času imamo tudi veliko Južnoameričanov in potnikov iz Daljnega Vzhoda.

Zanimivo je, da smo imeli leta 2010 največ potnikov starih okoli 70 let, glede na lanske meritve pa se je povprečna starost zmanjšala za deset let. K nam pa prihaja tudi vse več mladih z družinami.

Kako je pa z ladjarji?

Letos je bilo največ visoko cenovnih ladij za potnike, ki si tovrstna križarjenja lahko privoščijo, zato so tudi ladje manjše. Tovrstne ladje imajo običajno 1,5 potnika na enega oskrbovalca. Zato je povsem normalno, da so tudi gostje bolj zahtevni; stvari morajo biti kvalitetne, vodiči na nivoju, hrana vrhunska, čisti avtobusi in podobno.

potniske-ladje.1448368598.jpg.s.960px.jpg
Na koprskem terminalu so lani septembra sprejeli tri potniške ladje naenkrat. Foto: Mestna občina Koper

Kateri so najbolj zahtevni potniki?

Tisti, ki veliko potujejo in so razgledani, so običajno najmanj zahtevni. Ljudje, ki imajo manj znanja, pa po drugi strani hitreje iščejo morebitne napake. Gostje iz visoko cenovnih ladij že pridejo z informacijami o Sloveniji, drugi pa niti ne vedo, kam so prišli. Stopijo na pomol, pa so prepričani, da so v Italiji ali na Hrvaškam. V ta namen smo pripravili zemljevid Kopra in Istre z bistvenimi informacijami o državi.

Kdo pusti največ denarja?

To so zagotovo Američani. Ne samo, da so najbolj zapravljivi, so tudi zelo prijazni in radovedni. Pogosto se zahvalijo, pustijo tudi napitnino. So gostje, s katerimi je zelo lepo delati. Po drugi strani pa so najbolj zaprti Britanci.

Z leti se je povečal tudi znesek, ki ga potnik pusti v Sloveniji. Če je pred leti pustil 45 evrov, je letos ta številka že 77 evrov. K temu je potrebno prišteti še 25 evrov na člana posadke. Skupaj to pomeni, da ti ljudje na leto pri nas pustijo med 6 in 7,5 milijona evrov.

Koliko časa ladje ostanejo v Kopru?

Običajno so pri nas čez dan. Pridejo ob sedmi uri, nekateri ostanejo vse do 23. ure, večinoma pa do petih popoldne. Potniške ladje večinoma potujejo ponoči in podnevi pristajajo v pristaniščih.

Kam peljete turiste?

Ladjarji imajo za vsak izlet opredeljeno zahtevnostno stopnjo izleta. To pomeni, da ne morejo vsi v Postojnsko jamo, na kolesarske ture ali na vožnjo po Soči. Najbolj prodajan izlet je sicer v Ljubljano, pa tudi na Bled in v Bohinj ter v obalna mesta. Organiziramo tudi raznovrstne degustacije in tematske izlete, zelo priljubljeno je, denimo, iskanje tartufov.

Pred leti je bilo pomembno, da so turisti obiskali mesto, danes pa je že veliko povratnikov, ki iščejo nova doživetja. Zelo velika večina, okoli 95 odstotkov ljudi, je nad Slovenijo navdušenih, pravijo, da gre za res posebno, butično državo. Zato moramo biti ponosni na to, kar imamo in to tudi dobro promovirati.

Kaj ljudi najbolj prevzame v Sloveniji?

Ljudje, ki prihajajo v koprsko zaledje, so presenečeni nad tukajšnjimi domačnimi izdelki in pristnostjo. Želijo si doživetij, denimo, obiranja kakijev. Nečesa, kar doma ne morejo početi. Nam se to sicer zdi povsem normalno in običajno, tudi sama tega sprva nisem razumela. Eden od ameriških gostov, bil je iz New Yorka, pa mi nekoč je povedal, da gre doma zelo težko v naravo, pa bi to zelo rad.

Zato smo začeli oblikovati pakete v povezavi z lokalnimi pridelovalci, ki sploh niso dragi, ampak imajo neverjeten učinek. Ta pristnost - stik z lokalnimi prebivalci, pa zraven še kakšen harmonikaš - naredi neverjetno vzdušje. Poleg Ljubljane so to najbolj prodajani paketi.

Koliko ljudi pa stopi z ladje?

Ko smo začeli, leta 2005, je bilo veliko gostov, ki so v bistvu predvsem odkrivali barko. Ko pa se začnejo potniki vračajo, raste njihovo zanimanje za kraje. Pred leti je bilo približno 20 odstotkov potnikov, ki so se odločali za organizirane izlete. Danes jih je čez 35 odstotkov. Veliko je tudi takih, ki gredo sami, peš, in mesto odkrivajo z zemljevidi, ali pa najamejo agencijo v lastni režiji. Pod črto: okoli 70 odstotkov ali več ljudi gre z ladje. Pri manjših ladjah, ki sprejmejo do tisoč potnikov, pa tistih, ki bi ostali na ladji, praktično ni.

Kako pomembno je, da ste vsako leto na sejmu v Miamiju?

Na največjem svetovnem sejmu pridemo v stik z ljudmi s samega vrha ladjarskih podjetij, kar pomeni, da smo na njihovem zemljevidu križarjenj. Za Koper je to sicer kar velik zalogaj, a na sejmu moraš sodelovati tako kot sicer sodelujejo večje države. Kajti če te ni, te ne opazijo in torej ne obstajaš.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...