So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Se bo za nevtralni internet potrebno boriti?

Čas branja: 13 min
29.09.2015  13:20
Nevtralnost interneta je tema, ki lahko pomembno vpliva na vaš posel
(intervju) Se bo za nevtralni internet potrebno boriti?

Obveščaj me o novih člankih:  

Kaj je nevtralnost interneta?

Gre za načelo, po katerem se vsak internetni promet skozi javno komunikacijsko omrežje obravnava enakovredno, to je neodvisno od vsebine, aplikacij, storitev, naprave, vira in cilja komunikacije.

Kaj je »zero rating«?

Gre za termin, ki označuje komunikacijsko storitev, za katero ponudnik dostopa do spleta oziroma telekomunikacijski operater ne zaračunava stroška prenosa podatkov. V Sloveniji je to primer dostopa do lastnih spletnih strani predvsem mobilnih operaterjev.

Kaj so posebne storitve?

Storitve, katere zahtevajo visoko kvaliteten in neprekinjen dostop do spleta; po mnenju Evropske komisije sta to med drugim predvajanje spletne televizije in upravljanje samovoznih avtomobilov. Kritiki opozarjajo, da definicija specializiranih storitev ni jasna in jo je zato mogoče zlorabljati.

Kako lahko izguba nevtralnosti interneta vpliva name kot uporabnika?

Obstaja možnost, da bodo določene spletne strani, aplikacije in ostale storitve blokirane ali težje dosegljive.

Kako lahko izguba nevtralnosti interneta vpliva name kot na start-up?

Internetni start-upi bi težje dostopali do strank in trgov.

Kako lahko izguba nevtralnosti interneta vpliva name kot na operaterja?

Zaslužili bi.

Lahko izgubimo nevtralni internet? Kako bi to vplivalo na vaš posel? So telekomi v tem primeru "slabi fantje"? Bi Google in Facebook sploh obstajala, če internet od svojega nastanka ne bi deloval kot nevtralna platforma? Na vprašanja odgovarjata Dušan Caf, predsednik Sveta Agencije za komunikacijska omrežja in storitve (Akos), in Domen Savič, komunikolog in pobudnik številnih spletnih projektov, med drugim e-demokracije in resimo.net.

Kaj si mislita o nevtralnosti interneta, smo vprašali tudi Simobil in Telekom Slovenije. Njuna odgovora boste našli v okvirju spodaj.

caf-savic.1443526352.jpg.n.600px.jpg
Domen Savič (levo) in Dušan Caf

Skoraj vsi smo že nekaj slišali o nevtralnosti interneta. Pa vendar, kaj pomeni imeti nevtralen internet in zakaj je to dobro oziroma slabo?

Caf: Nevtralnost interneta pomeni, da se internetni promet na ravni storitev in aplikacij enako obravnava. Operaterji, torej telekomi, ne smejo omejevati, zadrževati ali upočasnjevati prometa, razen v primeru zakonsko določenih nujnih ukrepov. To je temelj nevtralnosti interneta. Internet je globalno omrežje, ki je bil v osnovi tudi razvit kot nevtralna platforma za prenos podatkov.

Tako so se lahko enakovredno razvijale vsebine, storitve in aplikacije, saj so bili ponudniki vsebin na internetu enako obravnavani. In to ne glede na to, ali je šlo za velike medijske hiše ali majhne blogarje. Edina ovira je bila fizična, omejena s hitrostjo dostopa do interneta.

Nevtralnost interneta si lahko predstavljate kot avtocesto. Za gradnjo in vzdrževanje avtoceste vsi plačujemo enako. Zakaj bi torej kar naenkrat morali za prehitevalni pas plačevati več? Tega bi si z ukinitvijo nevtralnosti lahko privoščili le bogatejši lastniki vozil. Ostali pa bi se pričeli drenjati na pasu za počasna vozila.

Če internet ne bi bil nevtralen, bi verjetno še vedno uporabljali wap.

Torej je bil internet že od svojega začeta nevtralen. Zakaj pa se o vsem tem pogovarjamo zdaj?

Caf: Promet po internetu se povečuje, zato morajo operaterji nameniti več denarja za nove kapacitete oziroma širitve omrežja. Z vsebinami, ki se pretakajo po internetu, pa služijo drugi. Ponudniki infrastrukture si zato izmišljujejo različne načine, kako bi več zaslužili, predvsem od vsebin, ki se pretakajo prek njihovih omrežij.

Operaterji želijo več svobode pri oblikovanju svoje ponudbe. Kot vidimo, želijo dostop do interneta vezati na storitve in aplikacije ter določenim aplikacijam dati prednost pred drugimi. Poleg tega želijo ponuditi storitve z zagotovljeno kakovostjo, kot so denimo specializirane storitve. Kot primere navajajo internetno televizijo, povezane avtomobile in zdravstvene storitve, kot je, denimo, upravljanje operacij na daljavo.

Kaj niso telekomunikacijska podjetja, vsaj v večini, privatna podjetja, ki s svojim denarjem gradijo infrastrukturo. In zakaj ne bi smela to tudi zaračunati?

Caf:: Seveda to lahko zaračunajo, in sicer tako, da zaračunajo dostop do interneta. S tem ni nič narobe. Problem nastane takrat, ko želijo cene dostopa vezati na storitve in aplikacije, ki delujejo prek interneta. To je v Sloveniji s sedanjim zakonom o elektronskih komunikacijah prepovedano, vsaj tako si mi razlagamo zakon.

Če operaterji postavijo cene, vezane na storitve, lahko prek vertikalne integracije posežejo na trg in določijo, kako se bodo te storitve in aplikacije razvijale v prihodnje. In s tem delujejo protikonkurenčno. Naši operaterji, ki so dobili odločbe AKOS (Agencija za komunikacijska omrežja in storitve) - to so Telekom Slovenije, Simobil, Amis in Tušmobil -, so na primer dajali prednost lastnim storitvam, za katere niso zaračunali stroškov prenosa podatkov (gre za tako imenovane zero rating storitve, op.a.).

To pomeni, da če ne želim uporabljati njihovih storitev, ampak konkurenčne, sem postavljen v slabši položaj in moram za dostop do storitev plačati podatkovni promet. Na ta način lahko telekomi vplivajo na trg ponudnikov vsebin, aplikacij in storitev, vzpostavijo se povezave velikih igralcev, denimo Telekoma Slovenije in HBO, manjši pa izgubijo dostop do končnih uporabnikov.

Savič: Ker je neka zadeva zastonj in prednaložena, se uporabnik običajno sploh ne zaveda, da ima izbiro. Ko je Evropska komisija odločila, da Microsoft ne sme omogočati zgolj svojega brskalnika, so se številni prvič zavedali, da lahko uporabijo tudi druge brskalnike.

V najslabšem primeru se lahko celo zgodi, da je na trgu prisoten samo en ponudnik dostopa do interneta, en ponudnik internetnih storitev, vsi ostali pa izgubljajo tržni delež, zmanjša se razvoj, torej vse tisto, kar poganja trg.

Tudi telekomi so sprva poskušali razviti neke lastne spletne rešitve in aplikacije, pa niso bile atraktivne, bodisi zaradi slabe uporabniške izkušnje bodisi, ker so se ljudje že navadili na iTunes in Google Play. Tukaj torej ni bilo novega vira prihodkov, zato so se operaterji odločili, da bodo raje več zaračunali za kable.

Caf:: Operaterji so bili skozi zgodovino izredno neinovativni. Poglejte recimo telefone: ti so bili v začetku veliki in okorni, in če bi imeli telekomi še vedno monopol, bi se do danes le malo spremenili. Eden prvih korakov liberalizacije trga se je zgodil takrat, ko so želela podjetja ponuditi izboljšane telefonske naprave, pa so telekomi ob podpori regulatorjev to vrsto let blokirali. Spremembe so se zgodile šele prek sodišč. Telekomi se niso izkazali kot inovativni igralci, ki bi veliko vlagali v razvoj. V to jih je prisilila šele konkurenca. Zato je prednost odprtega interneta v spodbujanju razvoja, novih idej in investicij.

Nevtralnost interneta si lahko predstavljate kot avtocesto. Za gradnjo in vzdrževanje avtoceste vsi plačujemo enako. Zakaj bi torej kar naenkrat morali za prehitevalni pas plačevati več?

Še en protiargument nevtralnosti interneta je ta, da bomo na ta način zavarovali povprečnega uporabnika interneta, saj ta subvencionira velike uporabnike. Ali ta argument zdrži?

Caf:: Če uporabniki plačujejo promet po porabi, ga ne subvencionirajo. Ga pa subvencionirajo v primeru, če plačujejo fiksno ceno. To je dejstvo. A uporabniki se sam odloči, kakšen paket bo izbral. Vedno pa je tako, da tisti, ki manj porabi, subvencionira tistega, ki porabi več. Enako velja za naročnike predragih paketov. Veliko ljudi preveč plačuje za internet. Eni se tega ne zavedajo, drugi pa so zaprti v neke pakete brez možnosti prehoda. In to je znana taktika operaterjev, stvar marketinga, ki je nepošten do potrošnikov.

Kaj bi se spremenilo za navadne uporabnike, če internet ne bi bil več nevtralen?

Savič: Določene storitve ne bi bile več dostopne. Določena spletna mesta bi nehala delovati. Uporabniku bi bil onemogočen dostop do specifičnih vsebin. Težava je v tem, da uporabnik ne bo dobil obvestila, da se to dogaja zaradi kršenja nevtralnosti interneta. Ko bo nekdo poskušal uporabiti konkurenčno storitev ne bo dobil obvestila, da je storitev blokirana ali upočasnjena, ker ima operater dogovor z drugim podjetjem. Storitev enostavno ne bo delovala. Sicer se to že dogaja, saj omrežja nihajo v svoji hitrosti. Ampak ta nihanja in počasno nalaganje vsebin bi bila ob sprejetju pravil, ki bi delovala proti nevtralnosti interneta, konstantna.

Caf: Če regulatorji niso proaktivni in ne spremljajo storitev dostopa do interneta, se lahko vse to že dogaja, pa tega sploh ne vemo. Posebej nevarno je, če ponudnik dostopa do interneta obenem ponuja še svoje aplikacije, televizijo, ostale storitve in novice ter tako pridobi moč, ki je praktično ni mogoče več nadzorovati. Predstavljajte se, da bi Telekom Slovenije uvedel svojo televizijo kot specializirano storitev, prost dostop do interneta pa kakovostnega spremljanja konkurenčne televizije ne bi omogočal? Bi bili zato primorani prek mobilnih naprav spremljati le Planet TV?

Če bi operaterjem omogočili, da bi prosto oblikovali komercialne ponudbe, ti ne bi imeli dovolj spodbud za vlaganje v infrastrukturo, namenjeno odprtemu internetu. Namesto tega bi denar raje namenjali subvencioniranju »zero rating« storitev, s čimer bi omejevali konkurenco. Postavlja pa se vprašanje, kaj je sploh dovolj dobro za odprti internet. Kdo bo to določal in nadziral? Dosedanje izkušnje na tem področju so slabe. Učinkovitega nadzora trenutno v Sloveniji ni. Četudi bi AKOS postavil pravila, je vprašanje, kako bi se ta uresničevala v praksi.

Obstajajo alternativni načini, kako v mobilnih omrežjih omogočiti specializirane storitve ne da bi kršili načelo nevtralnosti interneta, denimo, z dodatnimi frekvenčni pasovi. Tehnološko je to mogoče, a operaterji tega ne želijo, zato pa veliko raje izsiljujejo.

Savič: Argument Evropske komisije za specializirane storitve je povezan z daljinskimi operativni posegi v zdravstvu, češ, da se lahko ob nezanesljivi povezavi robotu zatrese skalpel. Drugi argument pa se nanaša na internet stvari, recimo povezovanje naprav v avtomobilu. Argumenti torej temeljijo na napovedi nečesa, kar danes sploh še ne obstaja. Zakaj je probleme treba reševati, ko pa sploh še ne obstajajo?

Če prav razumem, je problem kršitve nevtralnost interneta problem izgubljanja monopolov telekomunikacijskih igralcev.

Caf: Tako je. Operaterji se prav zaradi tega v zadnjih letih združujejo, iz pet na štiri in iz štirih na tri ponudnike na trgu. V ZDA sicer že vedo, da če ni konkurence na ravni ponudnikov omrežja, potem ni dodatnih investicij, cene pa rastejo. Pri OECD so tudi ugotovili, da imajo uporabniki najboljšo ponudbo in storitve na trgih, kjer so prisotni štirje ponudniki z lastnim omrežjem. Na trgih, kjer je prišlo do združitev na tri, so se cene zvišale.

Kako nevtralen pa sploh še je internet? Na Googlu so na vrhu med iskanimi pojmi skoraj vedno ponudniki izdelkov in storitev večjih podjetji, ki si lahko privoščijo tovrstno izpostavljenost, niso pa nujno tudi najbolj relevantni.

Savič: Google je primer, kako lahko z dobro storitvijo in dobrim marketingom »na mehko« ugrabiš trg. Google dosega iste stvari, kot bi jih telekomi dosegli z nevtralnostjo interneta, ampak s to razliko, da v svoje početje dejansko vlaga. Investira znanje in tehnologijo ter tako ustvarja pravi ekosistem. Telekomi pa poskušajo do prevladujočega položaja priti s čim manj razvoja, znanja in storitvami. Google je model ustvaril z mislijo na uporabnika, te nagrajuje in ne zavira. Pri vprašanju nevtralnosti interneta pa majhni igralci verjetno sploh ne bodo imeli možnosti, da jim uspe premagati velike.

Google na trgu ni edini, uporabniki imajo izbiro. Sicer je res, da ima dobro razvejano mrežo in ko se enkrat ujameš v njihov sistem Gmaila, Driva in Androida, je težje zamenjati ponudnika. A še vedno gre za izbiro, obstajajo tudi drugi ponudniki in alternativne platforme.

Pri nosilcih omrežja pa je veliko težje dobiti konkurenčno ponudbo, saj je zadeva vezana z dejanskim kablom. Približno tako, kot da bi si telefon prilepil na roko. V določenih primerih je zamenjava celo nemogoča. Investitorjev v mestna omrežja je običajno več, na podeželju pa je ponudnik samo eden.

Matic Bitenc: Brez nevtralnosti interneta start-upi izgubijo trg

matic-bitenc.1443525609.jpg.n.960px.jpg

»Internetna nevtralnost vpliva na praktično vsa podjetja, ki se ukvarjajo z internetnimi storitvami,« pravi Matic Bitec, direktor mladega podjetja Toshl, ki se ukvarja z razvojem aplikacije za upravljanje osebnih financ.

Če se telekomi odločijo za prioritiziranje podatkovnega omrežja, bodo po njegovih besedah najbolj na udaru podjetja, ki ponujajo podatkovno intenzivne storitve, kot so audio ali video vsebine, in pa podjetja, ki so odvisna od hitrega odzivnega časa, to so ponudniki spletnih iger ter finančnih in zdravstvenih storitev.

Manjša konkurenca na trgu

Če pa operaterji uvedejo »zero rating«, pa to predstavlja težavo za praktično vsa podjetja, ki neposredno ponujajo storitve končnim strankam. »V kolikor komunikacijski operater sklene dogovor s konkurentom za »zero rating« njihovih vsebin, je tako podjetje v veliko slabšem položaju. V takšnem sistemu komunikacijski operaterji postanejo odločevalci glede storitev, končni uporabniki oz. potrošniki pa izgubijo na moči. Posledično se lahko zmanjša konkurenca na trgu, saj nujnost tovrstne pogodbe z operaterjem lahko postane ovira pri vstopu na trg.

Start-upi brez močnega finančnega zaledja ali povezav z operaterji bi bili lahko porinjeni vstran, trg internetnih storitev pa bi se lahko prevesil v bolj oligopolno situacijo, kot jo poznamo iz nekaterih bolj tradicionalnih industrij. Še pomembneje, zapravili bi odprtost in svobodo, temeljni predpostavki za nadaljnji uspešen razvoj interneta.« razlaga Bitenc.

V Sloveniji imamo načelo nevtralnosti interneta zapisano v zakonu, kajne?

Savič: Slovenija ima skupaj z Nizozemsko zelo dobro urejeno področje nevtralnosti interneta, predvsem zato, ker imamo to zapisano v zakonu o elektronskih komunikacijah. Za zdaj je internet še vedno nevtralen. Je pa res, da telekomi medtem močno pritiskajo na politiko in regulatorje, da bi omehčali pravila glede specializiranih storitev in »zero ratinga«. Kljub temu, da je ura pet do dvanajstih, z apeliranjem na politike, z družbeno aktivacijo še vedno lahko spremenimo potek dogodkov.

Ko se sicer pogovarjaš s poslanci in ostalimi politiki, ugotoviš, da jih ne žene hudobija. Težava je ta, da niti ne vedo, kaj nevtralnost interneta sploh je. Telekomi z lobisti so z njimi v stiku že nekaj časa, javnost pa vsaj do zdaj ni zmogla fokusiranega pritiska. Določeni premiki sicer so, kampanja resimo.net je eden izmed izobraževalnih projektov. Pa tudi politike se vse več izobražuje in kot kaže se vedno bolj nagibajo k nevtralnosti interneta.

Interesne skupine bodo na vsak način poskušale izboriti najboljši položaj. Na državljanih pa je, da se temu upremo oziroma premislimo in preverimo, za koga sploh služijo dogovori.

Caf: V Sloveniji so operaterji sredi parlamentarnega postopka dosegli, da je zakonodajalec v 203. členu zakona o elektronskih komunikacijah (ta govori o nevtralnosti interneta) črtal stavek, ki je dodatno pojasnjeval prepoved posebnih komercialnih praks. Na tej osnovi sedaj izpodbijajo Akosove odločbe.

Sprejemanje uredbe EU o nevtralnosti interneta razkriva še več možnosti za lobiranje vplivnih industrijskih skupin. Šibke in nepovezane nevladne organizacije so v tem procesu izrazito podarjene. Da je problem, po navadi spoznajo, ko je že prepozno. Podobno se je zgodilo pri nevtralnosti interneta.

Že prvotni predlog Evropske komisije je bil pisan po meri industrije. Evropski parlament je nato lani sprejel odlično besedilo, a je po letu dni Svet ministrov, pristojnih za telekomunikacije, predlog sesul na raven tistega, kar je pripravila komisija. Sledil je trialog, v katerem sta oba zakonodajalca, ob prisotnosti komisije, za zaprtimi vrati uskladila besedilo uredbe.

Predlog, ki je rezultat trialoga, je bistveno slabši od besedila, ki ga je parlament sprejel v prvem branju, in predvsem premalo dorečen. V drugem branju in novi sestavi bo parlament torej odločal o povsem drugačnem besedilu uredbe, kot ga je potrdil lani. Možnosti za bistvene izboljšave praktično ni. Nevladne organizacije, ki so bile v prvem branju zelo aktivne, so zamudile priložnost, da bi ponovno odločneje vplivale na glasovanje v parlamentu. Tako se v EU sprejema zakonodaja, pisana po meri industrije, ki nato avtomatsko velja v vseh članicah. V Sloveniji bo prinesla slabše varstvo potrošnikov, zato naša država predlogu uredbe odločno nasprotuje.

Savič: Imamo predvsem dva velika problema. Prvi je informacijska nepismenost odločevalcev, torej politikov, drugi pa dejstvo, da so regulatorji soočeni s področjem, s katerim se niso prej nikoli ukvarjali. Telekomi pa pravijo, da lahko njihovo grdo obnašanje prepove samo regulator. Slabo je, če celoten sistem sloni na regulatorjih. Potrebujemo sistem, ki trg usmerja skozi ekonomske vzvode, konkurenco, povpraševanje in ponudbo in dobro zakonodajo ter regulacijo.

Simobil in TS: Smo za nevtralnost interneta, ampak ...

Kaj o načelu nevtralnosti interneta pravita največja slovenska operaterja?

simobil-xx.1434396378.jpg.c.960px.jpg

»Si.mobil vsem uporabnikom omogoča odlično izkušnjo z internetom, ki ga nikakor ne omejuje, zadržuje ali upočasnjuje, kar je bistvo načela internetne nevtralnosti. Verjamemo pa tudi v načelo svobodne gospodarske pobude in s tem med drugim tudi v možnost in pravico podjetij, da določenih svojih storitev uporabnikom ne zaračunajo.«

telekom-slovenije33-ih.1438024354.jpg.n.600px.jpg

»V Telekomu Slovenije nevtralnost interneta razumemo v smislu prepovedi omejevanja, zadrževanja ali upočasnjevanja internetnega prometa, medtem ko ga ne razumemo kot prepoved ponujanja specializiranih storitev z višjo kakovostjo (npr. telemedicina) ali prepoved ponujanja posameznih storitev po principu brezplačnega in neomejenega prenosa podatkov (t. i. »zero rated services«). Nenazadnje takšna usmeritev izhaja tudi iz predloga evropske uredbe, ki naj bi predvidoma začela veljati aprila 2016 in bo prvič uzakonila nevtralnost interneta na evropski ravni.«

Kakšne pa so razmere v ZDA?

Savič: V ZDA so telekomi in storitvena industrija veliko bolj izenačeni. Tam se bijejo boji med AT&T in Googlom ali pa med Comcastom ter Netflixom. Borba je veliko bolj izenačena kot v Evropi, kjer se spletna ekonomija sicer hitro razvija, ampak je v primerjavi s telekomi še vedno v podrejenem položaju.

Težava je tudi v civilni družbi. V ZDA imajo kulturo in zgodovino nevladnih organizacij. Tega pa je v Evropi manj, sploh v vzhodnem in srednjem delu. Zelo sem razočaran nad nekaterimi slovenskimi nevladnimi organizacijami, ki se deklarirajo, da so za nevtralen internet, ampak za to niso naredili nič ali pa se ni nič poznalo. Če bomo o tem več govorili, bodo tudi zakonodajalci spoznali, da je to tema, s katero se splača ukvarjati, pa čeprav popolnoma oportunistično.

Še vedno imamo torej dovolj časa, da vplivamo, spremenimo, apeliramo na zakonodajo in tako preprečimo, da bi z nevtralnostjo interneta telekomi reševali svoje zavožene poslovne modele.

Caf: Prvič, v ZDA daje zakonodaja regulatorju, FCC (Federal Communications Commission), veliko več pristojnosti za določanje pravil. Zato so pravila lahko strokovno bolj domišljena, kot bi morda bila v zakonodajnem postopku. Primerjava med regulativami temu pritrjuje.

Drugič, postopki ameriškega regulatorja so bistveno bolj pregledni kot pri nas in javnost je v debato veliko bolj vključena. Ob sprejemanju pravil o nevtralnosti interneta je regulator prejel več milijonov komentarjev. Bolj odprti in pregledni so tudi nadzorni in sodni postopki.

Pri nas javnost o poteku nadzora pred zaključkom praviloma ni obveščena. Podobno je na sodiščih. Na upravnem sodišču, kamor so se operaterji pritožili zaradi odločb Akosa v zvezi s kršitvijo nevtralnosti interneta, poteka komunikacija zgolj med sodiščem, operaterji in Akos. Javnost o dogajanju na sodišču sploh ni seznanjena, čeprav bo odločitev sodišča nanjo še kako vplivala. V ZDA, kjer so se operaterji pritožili nad pravili FCC, pa v postopkih pred sodiščem sodeluje tudi javnost, ki lahko poda svoje komentarje.

Pa so kazni dovolj velike, da bi operaterji dvakrat premislili o kršitvah nevtralnosti interneta?

Caf: Kazni so, ampak so prenizke. V ZDA so kazni res ogromne, stomilijonske. Pri nas pa mora operater za kršitev plačati globo kvečjemu v višini nekaj deset tisoč evrov.

Savič: Višje kazni sicer niso rešitev. Operaterji bi kazni preprosto vračunali v oportunitete stroške in naprej kršili pravila. Potrebno je poskrbeti, da do teh kršitev sploh ne pride. Če bo vse skupaj temeljilo na regulaciji in kaznih, trg, ki bo čez nekaj časa verjetno primaren, ne bo funkcioniral.

Caf: Pri kršitvah zakonodaje so globe vsekakor pomemben ukrep, a so prenizke. V primeru zavajajočih oglaševalskih praks operaterji običajno plačujejo globe v višin tri tisoč evrov. Zanje to sploh ni kazen. Koristi od kršitev so namreč mnogo višje. Naši regulatorji in inšpektorji, čeprav jim zakonodaja morda celo omogoča izrekanje višjih glob, niso dovolj pogumni, da bi posegali po najstrožjih kaznih. Poleg tega so neučinkoviti in počasni pri izvajanju nadzornih postopkov. Tudi postopki na sodiščih se predolgo vlečejo. Najslabše je v primeru kršitev pravil konkurence. Imamo primer, kjer je od Telekomove kršitve že skoraj petnajst let, postopki pa še zmeraj niso zaključeni. V takšnem okolju se podjetja lahko na pravila preprosto požvižgajo.

Savič: Čas razvoja na internetu se krajša. Velike podjetniške zgodbe so preboje ustvarili v nekaj letih. Če pa bi se kršitve zaradi neučinkovitosti regulatorjev in sodišč vlekle po deset let, teh podjetij zaradi oteževalnih okoliščin verjetno ne bi bilo več.

zakon-nevtralnost-interneta.1443445549.jpg.s.960px.jpg

Gospod Caf, ste predsednik sveta za elektronske komunikacije, ki velja za posvetovalni organ. Je kakšen lobist potrkal tudi na vaša vrata?

Caf: Ne, ker imajo druge, učinkovitejše vzvode.

Če ne bi imeli nevtralnosti interneta, bi danes sploh imeli Google ali Facebook?

Caf: Težko. Operaterji bi še vedno spodbujali lokalne storitve. Verjetno bi še vedno imeli najdi.si na wapu. Morda bi delal hitreje kot leta 2003, imel več storitev, a vse skupaj bi bilo z današnjega zornega kota bizarno.

Če se zgodi, da se spremenijo pravila okoli nevtralnosti interneta, kako bo to vplivalo na Oufit7, Cube Sensors, Celtro in ostala mlada, tehnološka podjetja?

Savič: Če se bo Outfit7 želel širiti na druge trge, na katerih se bo njihov konkurent Rovio že prej dogovoril s tamkajšnjim operaterjem, se zna zgoditi, da bodo njihove aplikacije blokirane in da si jih uporabniki ne bodo mogli naložiti.

Caf: V uredbi sicer obstajajo določena varovala. Določitev podrobnejših pravil je prepuščena telesu evropskih regulatorjev (BEREC), njihovo izvajanje pa nacionalnim regulatorjem. A tudi ta pravila je mogoče zlorabiti, če ni ustreznega in učinkovitega nadzora. Podjetja so pri zlorabah zelo inovativna in brezkompromisna. Zato potrebujemo odločne, kompetentne in proaktivne regulatorje.

Lahko tudi zamre inovativnost, materializirana v start-upih?

Savič:: Manjši ponudniki, start-upi, bi lahko izgubili dostop do trgov in tako izgubili možnost za globalni uspeh.

Caf: To je sicer črni scenarij. A če bomo operaterjem omogočili ponujanje specializiranih storitev ter proste roke pri komercialnih praksah vertikalno integriranih storitev, lahko pričakujemo manj vlaganj v odprti internet. Manjša podjetja bodo imela slabše pogoje, dobili bomo internet dveh hitrosti.

Bodimo malce altruistični za konec. Kaj svetujeta telekomom, da spet pridejo na zeleno vejo, in to brez izkoriščanja nevtralnosti interneta?

Savič: Moja svetovalna ura za telekome stane 10 tisoč evrov (smeh).

Caf: Lahko bi jim svetovali, a telekomi so okorna in slabo prilagodljiva podjetja.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...