So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Vlagatelj Jure Mikuž: Industrija tveganega kapitala ni tako seksi, kot je videti

Čas branja: 7 min
24.09.2015  12:36
Bodo imeli start-upi naslednje leto še možnost za pridobitev dobrega milijona evrov s strani slovenskih skladov tveganega kapitala? Verjetno ne, pravi direktor RSG Kapitala Jure Mikuž.
Vlagatelj Jure Mikuž: Industrija tveganega kapitala ni tako seksi, kot je videti

Obveščaj me o novih člankih:  
Slovenski podjetniški... dodaj
SPS dodaj
Jure Mikuž dodaj
RSG Kapital dodaj
Sava dodaj

Letošnjega avgusta se je končal petletni program financiranja slovenskih družb tveganega kapitala. Šlo je za javno-zasebno partnerstvo, v katerem je bila država prek Slovenskega podjetniškega sklada (SPS) 49-odstotna solastnica. Skupaj je bilo v tem času za start-upe počrpanih okoli 43 milijonov evrov (tako državnega oziroma evropskega denarja kot privatnega), so nam povedali na SPS.

Končni podatki o uspešnosti naložb bodo sicer znani po izstopu DTK iz podjetij, kar se bo po pričakovanjih zgodilo do leta 2020. Na SPS medtem pravijo, da je v načrtu nova linija podpore s tveganim kapitalom.

"Konkretnih programov oziroma projektov še ni. In ker po naših izkušnjah postavitev sklada traja eno leto, ga naslednje leto verjetno ne bo," pa razlaga Jure Mikuž, direktor sklada RSG Kapital, ki je med vsemi upravljavci - bilo jih je sedem, trije so vmes propadli - vložil največ.

Mikuž je v intervjuju spregovoril o prihodnosti slovenskega tveganega kapitala, njihovih najbolj uspešnih zgodbah, kaj bi bilo potrebno spremeniti v Sloveniji (znižati stroške dela za talentirane kadre!) in kako poklic VC-ja (venture capitalist) niti ni tako zelo seksi.

mikuz-jure-be.1413314117.jpg.n.960px.jpg
Investitorji so na začetku težko razumeli, da investirajo v podjetje brez zidov in da prvih pet let verjetno ne bo nič z donosi

Zaključili ste s šestletno shemo financiranja. Ste zadovoljni?

Smo. Investirali smo dobrih 15 milijonov evrov, nekaj smo pustili za rezerve menedžmenta. Investirali smo v 11 podjetij, deset jih je še živi. Mislim, da bomo pustili kar dobro vtis v našem podjetniškem ekosistemu, glede na to, da pred sedmimi leti industrije tveganega kapitala sploh ni bilo.

Ste imeli veliko začetnih težav?

Težko je bilo spremeniti razmišljanje, tako podjetnikov kot vlagateljev. Začeli smo leta 2008, takrat so bili investitorji na borzah vajeni konstantnih pozitivnih donosov. Zelo kmalu pa so sledili globoki padci. Investitorji so v naš sklad dali zaveze, ne denarja, kasneje pa teh nekateri zavez niso zmogli izpolniti. Taka je bila denimo Sava. Težko so razumeli, da investirajo v podjetje brez zidov in da prvih pet let verjetno ne bo nič z donosi. Po drugi strani pa so ostali investitorji izpolnili svoje zaveze.

Podobno je bilo z državo, ko je vstopala v sklade tveganega kapitala. Ljudje na uradih in ministrstvih niso razumeli, da bo šlo določeno število podjetij skoraj zagotovo v stečaj, torej, da ne bodo vsa preživela. To so bili glavni problemi.

Na drugi strani, pri podjetnikih, pa smo na začetku imeli same inovatorje, ki so iskali nekakšna nepovratna sredstva. Potrebnega je bilo veliko izobraževanja, da so ljudje ugotovili, da ne gre za nekakšna evropska sredstva, ampak za tvegani kapital.

Pa je to razmišljanje danes drugačno? Obstaja več razumevanja?

Zagotovo. Ob našem začetku v Sloveniji nismo poznali velikih podjetniških zvezdnikov, nobenih vzorov. Vse se je začelo z Zemanto in Outfit7. Ljudje so spoznali, da lahko v Sloveniji zgradijo start-up in zberejo denar, da lahko tudi sami uspejo kot podjetniki. Ti so do takrat namreč razmišljali zelo obrtniško, zelo omejeno - kako bodo preživeli sebe, si kupili avto in hišo. Ne pa, kako bodo zgradili velike globalne zgodbe. Ljudje, ki pridejo danes k nam, pa medtem že zelo dobro vedo po kaj so prišli in kaj se od njih pričakuje.

Ali podjetniki do vas pridejo šele takrat, ko denar že krvavo rabijo?

Če podjetnik krvavo potrebuje denar, naj gre raje do privatnega investitorja, s katerim se bosta dogovorila na neformalni ravni. Če je pravi poslovni angel, bo dobre projekte pripravljen financirati. V našem primeru pa gre za sklad, ki ima svoje investitorje, katerim je odgovoren. Naložbo mora zato vnaprej preveriti in izpeljati določene postopke, kar pa traja najmanj pol leta.

Investirali ste v 11 podjetij. Katera je največja zgodba o uspehu?

Za zdaj najbolje kaže Celtri, ki je bila naša druga investicija. Leta 2009 so iz podjetja, ki ni imelo še nobenih prihodkov in tri zaposlene, predvsem po zaslugi fenomenalne ekipe ustvarili podjetje, ki ima danes blizu 30 milijonov prihodkov in 150 zaposlenih.

Kakšen je vaš delež v Celtri?

Delež variira, ker imamo tudi opcije, ampak se giblje okoli 15 odstotkov.

Kaj pa ostala podjetja?

So različno uspešna, na splošno smo zadovoljni. Sklad ima deset naložb, zato je zelo iluzorno, da bi naredil deset dobrih naložb. Po navadi gre za dve ali tri uspešne zgodbe.

Ena je torej Celtra, kaj pa ostali dve?

No, mi jih imamo več. Ampak tudi za Celtro velja: dokler ni prodano, je uspeh na papirju, ni pa realiziran.

Kdaj pa načrtujete prodajo?

Med letoma 2018 in 2020 mora biti sklad oziroma njegove naložbe prodane.

Na kakšen način pa jih nameravate prodajati?

Odvisno od naložbe do naložbe. Nekatera podjetja imajo dobro tehnologijo, pri takih se iščejo močni partnerji s komplementarno tehnologijo. Pri podjetjih, ki ima prodajne rezultate, pa so zanimivi tudi za finančne investitorje.

Kakšne donose pričakujete?

O tem ne bi rad govoril. Pravila igre so, da če imaš tri dobre naložbe, si zmagal. Če jih nimaš, pa investitorji zelo težko dobijo povrnjeno v obliki donosa.

Katera vaša podjetja še delajo dobro?

Zelo dobro delajo ShoutEm, Degordian, Edition Digital. Tudi Marg, ki je nova naložba, je, od kar smo investirali vanj, povečal prihodke za 100 odstotkov. Iščemo sicer podjetja, ki bodo ob prodaji pridelala desetkratnik prihodkov. To je tisto, kar nas bo naredilo dobrega.

Avgusta se je zaključilo investicijsko obdobje, kakšni so načrti za naprej?

Veliko vprašanje je, kako bo z državnim denarjem v privatnih skladih tveganega kapitala. Konkretnih programov oziroma projektov še ni. In ker po naših izkušnjah postavitev sklada traja eno leto, ga naslednje leto verjetno ne bo.

Težava v Sloveniji je ta, da so privatnimi investitorji zelo nenaklonjeni tovrstnim investicijami. Zelo težko je pridobiti vlagatelja, ki bi vložil v sklad tveganega kapitala. V tujini so tipični tvegani vlagatelji zavarovalnice in pokojninski skladi. Pri nas pa tega za enkrat še ne delajo. Tudi industrijske vlagatelje je težko prepričati.

mikuz-jure-br.1395867527.jpg.n.960px.jpg
Dejstvo je, da so se nekateri skladi oblikovali izključno zaradi državnega razpisa.

Vseeno imate v lastništvu tudi Kolektor in Gorenje. Kakšni so njuni nameni?

Svojega deleža niso razumeli zgolj kot finančno naložbo, dobili so tudi vpogled na področje novih tehnologij in kadrov. Na splošno pa velja, da so slovenska podjetja, ali totalno podkapitalizirana in se borijo s svojimi viri ali pa imajo presežke, a so osredotočena zgolj na svoj posel. Mogoče še preveč in zato ne gledajo veliko naokoli.

Kakšna je torej prihodnost slovenskega tveganega kapitala?

Ni jasna. Vsi se po malem sprašujemo. Slovenski podjetniški sklad sicer ponuja semenski kapital v višini 75 oziroma 200 tisoč evrov, a je vprašanje, koliko podjetij lahko s toliko malo denarja naredi globalni preboj. Podjetja nujno potrebujejo dostop do tako imenovanih A rund (običajno od enega do dveh milijonov evrov, op.a.). Teh pa v Sloveniji nimajo več, zato bodo denar morala iskati v tujini.

Kaj pa že uspešni podjetniki? Bi od njih pričakovali večjo angažiranost na področju investiranja?

Ne vem, če so podjetniki pravi naslov. Bolj pomembne so korporacije. Veliko jih ima namreč zastarel produktni portfelj in jim ne bi škodilo, če bi našle še kakšno novo zadevo na trgu. Tukaj je tudi finančni sektor. Banke sicer niso dober investitor v sklade tveganega kapitala, ampak bi se kljub temu morale vprašati, komu bodo v prihodnosti posojale denar.

Kakšna pa je pripravljenost Evropske unije?

Evropskega denarja za razvoj industrije tveganega kapitala je v regiji ogromno. Po tem, ko so sanirali bančni sektor je čas, da se okrepi tudi podjetniški v obliki lastniškega financiranja. Ampak denar je treba tudi pobrati. Tukaj pa smo z izjemo Podjetniškega sklada slabi. Interesa ni veliko tudi na ministrstvih.

V vseh teh letih ste sodelovali s številnimi gospodarskimi ministri. Kateri je najbolj razumel vaš posel?

Ministrica Darja Radić je realizirala projekt države v družbah tveganega kapitala, o katerem se je pred tem veliko govorilo, pripravljalo, ampak ni bilo zadnjega koraka. Ona je očitno poznala zadevo in jo dvignila stopničko višje.

Kdo pa vas od ministrov ni razumel?

No, veliko stika z njimi pravzaprav nismo imeli.

Trije upravljavci tveganega kapitala so v obdobju od vstopa države propadli. Kaj pravite na to?

Dejstvo je, da so se nekateri skladi oblikovali izključno zaradi razpisa. In če državnega denarja ne bi bilo, se verjetno ne bi niti formirali. Pričakovanja na strani upravljavcev so bila tudi malce napačna, pred očmi so imeli upravljavsko provizijo. Ampak vsak izkušen upravljavec ve, da sta tista dva in pol odstotka zelo malo denarja za operativo, kar pomeni, da moraš biti zelo previden pri stroških. Naša panoga od zunaj zgleda zelo zanimiva in seksi, od znotraj pa ni tako.

Koliko tveganega kapitala sploh potrebujejo slovenski start-upi?

Narejena je analiza, koliko podjetij je primernih za investiranje - okoli dva do tri podjetja na leto. Je pa res, da podjetja potrebujejo finančni kapital tako v semenski rundi, A rundi in kasneje. Če tega denarja ni, ga iščejo v tujini. In v tako zgodnji fazi, ko je podjetje še majhno, ga ustanovitelji običajno v celoti preselijo v tujino.

Celtra, po drugi strani, je slovenski kapital dobila v A rundi. In pri podjetju danes težko govorimo o odlivu možganov, saj imajo 40 inženirjev v Ljubljani. Praktično je to največja njihova pisarna. Gledano skozi davčno prizmo je veliko bolje, da imajo tam prodajo, pri nas pa razvoj.

mikuz-jure02-be.1391627448.jpg.n.960px.jpg
Najprej bi bilo treba znižati stroške višjih plač za talentirane kadre.

Kaj bi torej morali narediti, da podjetja ostanejo tukaj in se ne selijo v tujino?

Tuji investitorji ne radi vlagajo v Sloveniji, ker imamo tako komplicirano in nepregledno zakonodajo, predvsem davčno in delovnopravno. Vse skupaj je zelo nepredvidljivo. Sicer se pa vsak investitor najboljše počuti doma, tako, da selitve sedežev podjetja sploh ni velik problem. Če so, denimo, holdingi v Delawaru ali drugje, se tam plačuje davek na dobiček, ki ga itak ni. Tam, kjer so ljudje, pa se plačujejo dohodnine in gradi ekosistem.

Torej, nič ni narobe, če tujci investirajo v slovenska podjetja, ki holding preselijo v tujino. Bolj je pomembno, da ohranijo razvoj v Sloveniji. To pa lahko naredimo z bolj atraktivno zakonodajo - nižjimi davki in fleksibilnim trgom dela. A vse kaže, da ne gremo v tej smeri. Podjetja, denimo, odpirajo razvojne pisarne v Srbiji, kjer je tam delovna sila cenejša.

Kaj bi bila prva stvar, ki bi jo spremenili ali ukinili, če bi imeli to možnost?

Znižal stroške višjih plač za talentirane kadre. To so tako ali tako običajno ljudje, mladi inženirji, ki so manjši strošek za državni proračun, a so obenem zelo mobilni. Lahko nas je strah, če bodo ti ljudje odšli, saj veliko prispevajo v proračun. Znižati stroške torej ni nekaj, kar bi bilo lepo, ampak nekaj, kar je nujno.

Velikokrat je slišati, da so slovenske podjetniške ekipe tehnično zelo dobre, a manj usposobljene za prodajo. Se je to v času, ko ste jih sami spremljali, spremenilo?

Kakovost predstavitev se popravlja in vsak, ki zna svoj izdelek dobro predstaviti, ga lahko tudi bolje proda. Zagotovo pa nismo talentirani za prodajo. Problem je sicer globlji in leži v premajhni samozavesti za javno nastopanje.

Kako je s industrijo tveganega kapitala v ZDA?

S stališča skladov slabše. Z razliko od nas, kjer podjetnik pravzaprav nima izbire, kot da pride do enega izmed nas, je v ZDA teh skladov ogromno, med seboj pa se zelo malo razlikujejo. Zelo težko je biti nad konkurenco.

Kdo so vaši zgledi?

V Evropi po mojem mnenju zelo dobro dela francoski sklad Partech. Imajo zelo lepe zgodbe in za moje pojme pravilno razmišljajo. Od ameriških skladov pa zagotovo ne tisti, o katerih se največ govori, kot so razne Sequoie. Zadeve lahko namreč zelo hitro postanejo incestne. Naložbe nekaterih večjih skladov so že tako velike, da kupujejo druga podjetja, v katerih so že lastniki podjetij, ki prevzemajo. Pri tem pa nastane veliko prostora za manipulacije.

Je lahko težava, da podjetniki razumejo prejeto investicijo kot njihov največji uspeh?

To je zagotovo težava skupnosti. Investicija je namreč zgolj ena izmed stopnic, ki ti da nekaj dodatnih let, a hkrati prenese veliko nove odgovornosti. Poglejte Celtro, podjetje dela denar, dosegli so točko preloma (break even), ampak njegova pričakovanja so tudi naša. Vsaka nova runda je potrditev, da nekaj delaš prav, predvsem pa je to velika odgovornost za naprej.



Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...