So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Samozaposlena Nina iz Berlina: Raje živim z manj denarja kot pa pod stresom

Čas branja: 8 min
25.08.2015  09:51
»Mislim, da bi morali vsi poskusiti samozaposlitev. Ni tako težko. Naučiti se moraš nekaj osnov, malo financ, računovodstva, marketinga, potem pa poskusiš in se učiš. Počasi in enostavno,« pravi Nina Breznik.
Samozaposlena Nina iz Berlina: Raje živim z manj denarja kot pa pod stresom

Nina Breznik v Berlinu živi že šesto leto. Tja jo je pripeljala investicija v podjetje Sosed.si, ki je bilo na začetku zasnovano kot računalniški servis, kasneje pa so ga preoblikovali v mrežo samozaposlenih serviserjev.

Pravi, da je »solopreneur, torej nekdo, ki dela sam, je samozaposlen in gradi podjetje oziroma aplikacijo«. Občasno dela honorarno, trenutno programira za ameriški start-up. Pri Sosed.si, usklajuje naročila, ob tem pa razvija spletno aplikacijo Zweidesign.co, platformo, namenjeno notranjim oblikovalcem, arhitektom in gradbenikom.

»Največja prednost tega dela je, da ni vsak dan isti, da se sama odločam, kdaj bom delala, poleg tega pa seveda zadovoljstvo, da delam stvari, ki so plod moje osebne filozofije in vizije ter srečevanje s podobno mislečimi in coworkanje z njimi,« nam je povedala ob kavi v Kreuzbergu, predelu Berlina, ki se hitro razvija, priljubljen pa je predvsem med tako imenovani hipsterji - subkulturo, običajno belih milenijcev iz srednjega razreda, ki živijo v ponovno oživljenih predelih mest (po Wikipediji).

breznik.1440487968.jpg.s.960px.jpg
"Ko sem bila pripravnica programerka sem nekaj mesecev delala v software agenciji in spoznavala »klasične« Nemce. Ti se ne pogovarjajo veliko, sledijo svoji rutini."

Zakaj ravno Berlin?

Vedela sem, da želim iz Slovenije. Pa ne zato, ker bi bilo tam tako grozno, ampak sem predvsem želela odkriti še kaj novega. Prijatelji so počasi odhajali v tujino, veliko jih je tam študiralo. Po spletu okoliščin smo s Sosedom dobili investicijo in se odločili, da se bomo širili v tujino. Kam pa? Seveda je bila prva želja Španija ali pa Italija. Ker sta bila tam problematična jezik in birokracija, smo se na koncu odločili za Nemčijo. No, investicija je kasneje razvodenela, sama pa sem ostala.

Nikoli prej nisem bila v Berlinu. Ko sem prišla sem, pa sem ugotovila, da bi tukaj lahko ostala za vedno. Hm, ne vem, če res za vedno.

Pa vendar ste tukaj že nekaj let.

Najprej sem želela ostati zato, da se v življenju pomaknem naprej. Prihajam namreč iz vasi, srednjo šolo sem obiskovala v Mariboru, faks pa v Ljubljani. Ko sem šla enkrat ven, me ni mikalo več nazaj.

V Berlinu je vse tako sproščeno. Odkrila sem številne coworking prostore, se udeleževala srečanj podobno mislečih ljudi, ustanoviteljev start-upov, programerjev, ustvarjalcev. Ti dogodki so imeli vedno zastonj pijačo in pizze - za Balkanko je bil to šok. Potem sem ugotovila, da je vse bolj utemeljeno v skupnosti in povezovanju - sharing is caring. Če želiš zgraditi pravo skupnost namreč potrebuješ dobro atmosfero in del tega je tudi kakšna pizza ali Club mate (priljubljena pijača, predvsem med mladimi). Ljudi tukaj bolj kot koliko imaš zanima, kaj delaš in kaj si doživel; kašen je tvoj način življenja.

Veljajo klasični nemški stereotipi o hladnokrvnosti, natančnosti in delavnosti tudi za Berlinčane?

Berlin je definiral socialistični čas. Takrat so živeli v tesno povezani skupnost in si delili dobrine. Zahodni Nemci so se po drugi strani razvijali v duhu kapitalizma, kje je bila delitev na bogate in revne veliko bolj očitna. Na vzhodu so bili vsi revni.

Ko je padel zid, so se v Berlin naselili umetniki, DJ-ji. V zapuščenih delih mestih se je začelo dogajati. Kasneje smo prišli mi, histerji, načeloma iz bolj stabilnih družin.

Se še čuti ta delitev na vzhod in zahod?

Jaz je ne čutim. Sicer se največ zadržujem v predelih Kreuzberg in Neukölen. Tukaj je več hipstejev, to je glavna razlika. Živim pa na vzhodnem delu, v Prenzlauer Bergu, kjer srečaš tiste stare Nemce, ki so tu vsaj že od časa, ko je padel zid.

V Berlinu brez hipsterjev ne gre, kajne?

Hipsterji posnemajo tiste prve priseljence v Berlinu. Predvsem želijo biti sproščeni, kreativni in delati na povezanosti med ljudmi. No, vsaj na začetku sem si tako razlagala hipsterje - hippy + geekster. Zdaj pa je to bolj mainstream scena, kjer je to bolj imidž kot dejanska osebna filozofija.

Ni pa povsod tako, tudi v Berlinu obstaja tako imenovanja mainstream scena. Ko sem bila pripravnica programerka sem nekaj mesecev delala v software agenciji in spoznavala »klasične« Nemce. Ti se ne pogovarjajo veliko, sledijo svoji rutini. Sedijo v pisarni, gredo na kosilo, malo je klepetov. Bolj dolgočasno kot npr. delo v Soundcloudu, kjer je zelo mednarodna, mlada ekipa.

Ste samozaposleni. Delate od doma, lokala in za različne naročnike s celega sveta. Je dela veliko?

Dela se non-stop. Običajno je to od desetih do polnoči z vmesnimi pavzami. Ampak tega ne jemljem kot klasično delo, ampak bolj kot življenjski stil umetnika. Prednost je predvsem ta, da ne rabiš biti vsak dan od 9h do 17h v pisarni.

breznik1.1440488771.jpg.e.960px.jpg
"Naj vam povem, investicije so velik stres. Živeti v produktivnem sodelovanju uspe redkim, ostali pa z investitorji konkretno zajebavajo."

Kaj se je zgodilo s Sosedom?

Najprej smo začeli v Berlinu tako kot v Sloveniji, z računalniškim servisom. A ker je v Nemčiji strojna oprema zelo poceni, se ljudje le redko odločajo za popravila. Ideja se torej ni izšla, kot smo pričakovali. Dobili smo pet investitorjev, ki pa se med sabo niso dobro poznali, zadeve so se tudi zaradi tega začele rušite, nato pa smo se skupaj odločili, da zapremo. Tukaj smo nato začeli razvijati programsko opremo za posredovanje del za različne obrtnike.

Naj vam povem, investicije so velik stres. Živeti v produktivnem sodelovanju uspe redkim, ostali pa z investitorji konkretno zajebavajo. V start-up sem odšla zato, ker sem želela postati samozaposlena, nato pa sem v bistvu dobil nove delodajalce. Vlagatelji naj bi bili mentorji, ko pa ti ne gre, se odnosi zapletejo. Pritisk je ogromen.

Sosed torej še živi?

V Sloveniji še živi, vendar v drugačni obliki. Povezali smo se s prejšnjimi konkurenti in nadgradili skupni "know-how" ter zgradili mrežo serviserjev. Sosed je prevzel klicni center in del marketinga, serviserji pa delno delajo zase, delno pa prevzemajo servise za nase stranke. Prihodki niso veliki, vendar dovolj, da si pokrijem mesečne stroške. Zraven pa delam torej se na aplikaciji za povezovanje obrtnikov, arhitektov in oblikovalcev (zweidesign.co), programiram za določene naročnike, pred par meseci pa smo zaceli tudi s šolo programiranja za otroke (wizard.amigos.institute).

Ste že prej znali programirati?

Programirati sem se sicer naučila, ko sem ugotovila, kako dragi so programerji. In ta cel proces me je ohranil v Berlinu. Začela sem voditi tudi meetupe (www.codingamigos.com, www.meetup.com/codingamigos) ter se priključila iniciativi za učenje programiranja med ženskami (Rail Girls). V zadnjih treh letih sem se intenzivno integrirala v berlinsko tehnološko sceno.

Ali drži, da se v berlinski start-up sceni veliko govori, naredi pa bolj malo?

To je tipično za start-up sceno. Napihuje se mehurček. Vsi bi bili start-upi, ker je to kul, vsi so želijo prepričati investitorje in dobiti denar. Vse mora potekati tako hitro, redkim pa res res uspe.

Sama sem prepričana, da je najpomembnejši pivot. Torej, da razviješ izdelek, ga daš na testiranje pri potencialnih kupcih, dobiš povratno informacijo, spremeniš izdelek in ponoviš. Štartala sem denimo iz Soseda, prišla pa na platformo za posredovanje del obrtnikov. Tudi ko podjetje enkrat "laufa", lahko kasneje pride faza, ko produkt ali storitev pac ni več aktualna in se je treba konstantno prilagajati. Nekateri investitorji se tega dobro zavedajo in ostanejo s tabo v dobrem in slabem. Pri tistih, ki pa zgolj zahtevajo določene donose in to takoj, pa se običajno hitro marsikaj pokvari.

V start-upih je veliko ljudi prepričanih, da so že zmagali, ko dobijo investicijo, ampak potovanje se potem šele začne. In takrat so na testu vizije, ekipa in odnosi z investitorji.

Mislite, da je ves hrup okoli start-upov lahko škodljiv?

Poznam kolega, ki je imel dovolj redne službe. Odločil se je postati podjetnik. Naredil je neke kartice, s katerimi bi se otroci učili poštevanko. Postavil je spletno stran, začel z marketingom. Preden je sploh prav testiral, je že hotel zapraviti nekaj tisoč evrov.

Treba se je zavedati, da je samozaposlitev maraton, ne sprint in da se bodo ideja, poslovni model, tehnologija in tržišče spreminjali. Zato takoj vložiti ves denar v prvi poskus, ni najbolj pametno. Denar se hitro porabi, nato sledi depresija. Neuspeha pa v Sloveniji itak ne razumemo.

Podjetništvo je sicer koristno, ampak bi moralo biti povsem vitko. Kolega bi lahko najprej oddal oglas na Ebay in ko bi dobil naročilo, bi začel z izdelovanjem. Poskusi, padeš in greš naprej. Temu se reče samozaposlitev, na pa ideja o vladanju sveta. Zakaj bi sploh potrebovala ves ta denar? Potrebujem samo stabilnost, da lahko normalno živim.

breznik2.1440488833.jpg.w.960px.jpg
"V Berlinu lahko živiš s 600 evri na mesec, z najemnino vred. Delaš od doma, ne rabiš dragih oblačil, ne rabiš avtomobila."

Pa je samozaposlitev res rešitev? Vsi verjetno niso primerni za to ...

Mislim, da bi morali biti. Ni tako težko. Naučiti se moraš nekaj osnov, malo financ, računovodstva, marketinga, potem pa poskusiš in se učiš. Počasi in enostavno.

Sploh ne vem, kako se počuti nekdo z redno in »varno« službo. Mislim, da je veliko bolj sproščeno biti samozaposlen. Res je, prihodki so zelo neenakomerni, ampak raje živim z manj denarja, kot pa pod stresom. Mislim, da bi bili samozaposleni bolj zdravi in med seboj povezani.

Kakšno vrsto podjetja imaš?

Trenutno zapiram slovenski d.o.o. in odpiram angleški LTD, tako da bom živela na relaciji Berlin-London. Naredili smo analizo in ugotovili, da če si vsaj tri mesece na leto v Angliji (in jaz nameravam biti, saj se je v London odselil brat), in zaslužiš do osem tisoč funtov, nimaš nobenih fiksnih stroškov. Ne rabiš plačevati socialnih prispevkov.

V Sloveniji pa moram plačati 330 evrov, tudi če nimam prometa. Skupaj z računovodjo in telefoni naraste na 500 evrov. Zakaj bi človeku vzeli še ta denar? Na začetku, ko itak nimaš strank, te bodo v Sloveniji že oskubili. To je noro in škoda, ker ljudje nimajo možnosti, da bi poskusili razvijati nove ideje in rešitve.

Je Berlin drag?

Ne, pravzaprav je, če si skromen, lahko tudi zelo poceni. Lahko živih s 600 evri na mesec, z najemnino vred. Delaš od doma, ne rabiš dragih oblačil, ne rabiš avtomobila. Obrok te stane okoli tri evre. Mislim, da je celo ceneje kot v Sloveniji.

V Sloveniji te tudi okolje sili, da imaš vedno nove stvari. Tukaj pa te bolj ocenjujejo po tem, kako si kreativen. Seveda pa ravno zato, ker Berlin velja za poceni mesto, prihaja vedno več ljudi in najemnine se zvišujejo, tako da življenje z leta v leto postaja dražje.

Je hrana dobra?

Zelo. Dobiš vse, od vietnamske do turške. V primerjavi z domačim vrtom pa vseeno ni tako kakovostna. Pogrešam hrano z domačega vrta. Opažam trend, da samozaposleni digitalni nomadi iščejo zato tudi države in mesta, ki niso tako velika. Slovenija je npr. zelo popularna. Se mi včasih kar malo zahoče, da bi šla za par mesecev nazaj ali v kakšno podobno manjšo državo, kjer imaš dostop do narave in zdrave hrane.

Kaj pa te odvrača od vrnitve v Slovenijo?

Davki in administracija. Jaz v Sloveniji zapiram podjetje. To je noro, potrebne so spremembe. Poglejte samo prej omenjeni angleški sistem.

Kako bi lahko po tvojem živeli bolje?

Primer: oba moja starša sta vitalna, inteligentna človeka v pokoju. Mama se uči angleščino in hodi na sprehode, oče pa vrtnari. Kako so starejši ljudje vključeni v družbo? Očeta sem kar sama "zaposlila", je moj administrator in pravnik. Spremlja, če sem dobila vse plačano, pomaga pri pravnih zadevah ipd.

Če bi upokojenci želeli delati se kaj, ko so v pokoju, bi morali čez vso administracijo. Pa zakaj ne bi mogli odpirati neka majhna podjetja in še kaj zaslužiti. Edina možnost je s.p, a starejše ljudi je strah administracije. Če želiš v Nemčiji postati freelancer, greš preprosto na davčni urad, tam dobiš številko. To je vse. Legalno lahko delaš, izdajaš račune. Enkrat na leto moraš oddati davčno napoved.

hipsterji.1440489027.jpg.n.960px.jpg
"Hipsterji posnemajo tiste prve priseljence v Berlinu. Predvsem želijo biti sproščeni, kreativni in delati na povezanosti med ljudmi. No, vsaj na začetku sem si tako razlagala hipsterje - hippy + geekster. Zdaj pa je to bolj mainstream scena, kjer je to bolj imidž kot dejanska osebna filozofija."

Kaj sedaj, kako naprej? Nameravaš ostati v Berlinu?

Ostajam. Od maja sem namreč skupaj s prijateljem "poštartala" šolo programiranja za otroke wizard.amigos.institute. Trenutno se vidim tukaj, bi pa v prihodnje želela poskusiti še kakšno mesto. Mikajo me Oakland, Detroit, Buenos Aires pa seveda JV Azija. Ne bi rada samo potovala, ampak bi se rada hitro integrirala, zato bi se z lokalno sceno poskusila povezati predvsem prek Coding in Wizard amigos projektov.

Obstaja kakšna ponudba zaradi katere bi se odrekla statusu samozaposlenega?

Ne bi si želela biti niti delodajalec niti delojemalec. Raje bi se povezovala s podobno mislečimi in skupaj gradila zanimive projekte. Mislim, če bi mi nekdo ponujal blazne milijone za skoraj nič dela, seveda ne vidim problema, da bi kak mesec dva, tri delala pa si zasluzila za par let, ampak to ni realno, tako da raje sledim še naprej svoji zgodbi, gradim in sodelujem v skupnostih podobno mislecih in se predvsem vsak dan učim.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...