So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Internet stvari je tukaj. Prej kot ga boste obvladali, bolje bo.

Čas branja: 3 min
14.08.2015  09:26
Ocenjujemo, da bo do leta 2025 gospodarski učinek interneta stvari na letni ravni dosegel od 3,9 do 11,10 bilijona dolarjev, kar ustreza približno 11 odstotkom svetovnega BDP.
Internet stvari je tukaj. Prej kot ga boste obvladali, bolje bo.

Ekonomista Robert Solow in Stephen Roach sta pred skoraj 30 leti razburila s spoznanjem, da kljub vsem težkim milijardam dolarjev vlaganj v informacijsko tehnologijo ni mogoče dokazati vpliva na povečanje produktivnosti. Podjetja so vsako leto kupovala na desetine milijonov računalnikov in Billu Gatesu je uvrstitev Microsofta na borzo prinesla njegovo prvo milijardo. Kljub temu pa so nacionalne statistike kazale tisto, kar je pozneje postalo znano kot paradoks produktivnosti - da se rast produktivnosti ne krepi, temveč se pravzaprav celo upočasnjuje. »Dobo računalnikov lahko vidite povsod,« se je pošalil Solow, »razen v statistiki gibanja produktivnosti.«

Zdi se, da danes doživljamo podoben zgodovinski trenutek pri drugi inovaciji: v navdušeno razvpitem internetu stvari - v povezovanju naprav in objektov v digitalna omrežja. Danes pomenijo senzorji, oznake in drugi medsebojno povezani pripomočki možnost, da lahko fizični svet digitaliziramo, spremljamo, merimo in optimiziramo. Kot nekoč računalniki se opisane možnosti zdijo neskončne in napovedi, ki jih spremljajo, so ekstravagantne - le podatki še niso pokazali rasti produktivnosti.

Pred letom dni je raziskovalna družba Gartner internet stvari uvrstila na vrh svojega »hype« cikla navdušenja nastajajočih tehnologij.

S pojavljanjem vse več dvomov o revoluciji produktivnosti, ki naj bi jo povzročil internet stvari, je koristno osvežiti spomin na dogodke, ki so sledili po tem, ko sta Solow in Roach opredelila izvirni paradoks računalniške produktivnosti. Uvodoma je upravičeno opozorilo, da so takratni poslovni voditelji večinoma ignorirali paradoks produktivnosti ter vztrajno trdili, da se kakovost in hitrost poslovanja in sprejemanja odločitev vidno izboljšujeta. Ne glede na umanjkanje makroekonomskih dokazov o njihovi donosnosti so naložbe v informacijsko in komunikacijsko tehnologijo še rasle.

Ocenjujemo, da bo do leta 2025 gospodarski učinek interneta stvari na letni ravni dosegel od 3,9 do 11,10 bilijona dolarjev, kar ustreza približno 11 odstotkom svetovnega BDP.

Izkazalo se je, da je bil ta odziv pravilen. V poznih devetdesetih letih sta ekonomista Erik in Lorin Hitt ovrgla paradoks produktivnosti s tem, ko sta odkrila težave pri merjenju produktivnosti v storitvenem sektorju in, še bolj pomembno, ugotovila obstoj dolgega zamika med naložbami v tehnologijo in povečanjem produktivnosti.

Naše takratne lastne raziskave so v poznih devetdesetih letih pokazale velik skok produktivnosti, ki je bil predvsem posledica večje učinkovitosti, omogočene s poprejšnjimi naložbami v informacijsko tehnologijo. Rast se je kazala v številnih panogah, skupaj s trgovino na drobno in na debelo, pri finančnih storitvah in tudi v računalništvu. Največje rasti produktivnosti pa niso bile le posledica informacijske tehnologije, temveč njene kombinacije s spremembami v procesih in organizacijskimi in upravljavskimi inovacijami.

Naša najnovejša raziskava »Internet stvari - ugotavljanje njegove vrednosti brez dejavnika navdušenja« kaže na možnost ponovitve podobnega cikla. Napovedujemo, da bo internet stvari s preobrazbo tovarn, domov in mest celo presegel ekonomsko vrednost, kot jo predlaga »navdušenje«. Ocenjujemo, da bo do leta 2025 njegov gospodarski učinek na letni ravni dosegel od 3,9 do 11,10 bilijona dolarjev, kar ustreza približno 11 odstotkom svetovnega BDP. Do takrat pa se bomo verjetno še dolgo srečevali s produktivnostnim paradoksom, kajti potrebno bo kar nekaj časa, preden se bodo koristi od sprememb v načinu delovanja podjetij pokazale tudi na makroekonomski ravni.

Eden glavnih dejavnikov zapoznelih učinkov na rast produktivnosti bo verjetno potreba bo doseganju interoperabilnosti. Avtomobilski senzorji lahko prinesejo takojšnje koristi, saj z nadzorovanjem delovanja motorja znižujejo stroške vzdrževanja in podaljšujejo življenjsko dobo vozila. A s povezovanjem senzorjev s sistemi za nadzorovanje prometa lahko dosežemo še večje dobičke in tako milijonom voznikov skrajšamo čas potovanja ter s tem dosežemo manjšo porabo energije in zmanjšanje onesnaževanja. Vendar pa bodo proizvajalci vozil, prometni operaterji in inženirji morali najprej združiti svoja prizadevanja ter vzpostaviti sodelovanje na področju tehnologij in protokolov pri upravljanju prometa.

Dejansko ocenjujemo, da bo 40 odstotkov potencialne ekonomske vrednosti interneta stvari odvisno od interoperabilnosti. A nekaj temeljnih gradnikov interoperabilnosti še vedno manjka. Namreč, dve tretjini stvari, ki bi lahko bile povezane, ne uporabljata omrežij standardnega internetnega protokola.

Doseganje celotnega potenciala interneta stvari ovirajo tudi drugi dejavniki, med njimi potreba po zasebnosti in varnosti, zaščita in dolgi investicijski cikli naložb v področja, kot je infrastruktura, kjer lahko prenova zastarelih sredstev traja več let. Prav tako so še posebej zahtevni izzivi na področju kibernetske varnosti, saj internet stvari povečuje možnosti napadov in zaostruje posledice morebitnih vdorov.

Kot v letu 1980 pa bo največja ovira za dosego polnega potenciala novih tehnologij organizacijske narave. Določen delež povečanja produktivnosti zaradi interneta stvari bo izhajal iz uporabe podatkov za usmerjanje sprememb v procesih in za razvoj novih poslovnih modelov. Dandanes uporabljamo le malo podatkov, ki jih zbira internet stvari, in še te le za preproste zadeve, na primer za odkrivanje nepravilnosti pri delovanju strojev.

internet-stvari.1439537091.jpg.w.960px.jpg

Mine lahko kar nekaj časa, preden se bodo taki podatki rutinsko uporabljali za optimizacijo procesov, za oblikovanje napovedi ali za informirano sprejemanje odločitev - da se bodo torej uporabljali tako, da bodo vodili k povečanju učinkovitosti in inovacijam. A nekoč se bo to vsekakor zgodilo.

In enako kot pri uvedbi informacijske tehnologije bodo tista podjetja, ki bodo prva obvladala internet stvari, verjetno dosegala pomembne prednosti ter s tem, dokler se pomembnosti spremembe ne bodo zavedali vsi, daleč prehitela tekmece.

Martin Neil Baily vodi Katedro za politike gospodarskega razvoja ter je višji sodelavec in direktor Iniciative za posel in javno politiko na Brookings Institution. James Manyika je eden izmed direktorjev McKinsey Global Instituta (MGI), oddelka za razvoj poslovanja in ekonomike, ter gostujoči sodelavec na Brookings.

© Project Syndicate, 2015

[www.project-syndicate.org]

Martin N. Baily, predsednik sveta predsednikovih ekonomskih svetovalcev pod Billom Clintonom, je vodja razvoja gospodarske politike na Brookings Institution.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...