So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

(intervju) Aleš Špetič: V Sloveniji imamo tehnološko nepismene odločevalce

Čas branja: 9 min
12.08.2015  10:50
»V Sloveniji pogostokrat razvijemo storitev, ki jo še jaz z diplomo iz računalništva ne znam uporabljati,« na zapletenost e-uprave opozarja glasnik digitalnih tehnologij
(intervju) Aleš Špetič: V Sloveniji imamo tehnološko nepismene odločevalce

»Neko podjetje že več tednov prodaja v tujino, pa jim slovenski Durs ne želi izdati DDV številke, ker v Sloveniji še nimajo prometa. Na PayPalu pa že kup denarja. Pa nosijo izpiske, plačila, ampak uradnik mirno reče ne. To so stvari, ki odganjajo ljudi.«

To je po besedah Aleša Špetiča, glasnika digitalnih tehnologij, eden od primerov, kako slovensko okolje škoduje konkurenčnosti naših podjetij.

Pa to ni edini primer, Špetič, sicer ustanovitelj podjetja CubeSensors, ki razvija naprave za kakovost bivanja, je v intervjuju za Staraj.si opozoril na še kar nekaj tovrstnih nesmislov.

Spregovoril pa je tudi o stanju informacijske družbe in (ne)posluhu zanjo. »Računalničarji svetujejo in opozarjajo, tisti, ki bi morali odločati, pa to ignorirajo,« pravi.

spetic-ales2-us.1367863544.jpg.s.960px.jpg
Aleš Špetič: Bojim se, da pa bo z davčnimi blagajnami podobno kot z e-računi. Še po osmih mesecih obstoja jih nekateri ne morejo izdajati, ker je zadeva tehnično tako slabo narejena.

Meseca maja ste pisali o davčnih blagajnah in kako te zmanjšujejo konkurenčnost start-upov. Se je od takrat kaj spremenilo? So vas z ministrstva za finance vsaj poklicali na sestanek?

Da, so me. S sodelavcem sva bila povabljena na ministrstvo za finance, kjer sva jim pojasnila, kje je sploh težava. Moram povedati, da so poslušali in razumeli. Njihovo stališče je sicer bilo, da izjem zaradi usmeritev priprave zakona ne more biti.

Formalno gledano v zakonu tako še vedno piše, da so vsa negotovinska plačila vezana na to, da mora imeti podjetje davčno blagajno, je pa ministrstvo izdalo navezujočo pojasnilo, da PayPal in plačilne kartice ne bodo vključene. Novega zakona sicer nisem uspel podrobno prebrati, a mislim, da niso vključili potrebnih sprememb.

Kaj to konkretno pomeni?

Težava je še vedno ta, da je v Sloveniji davčni inšpektor neodvisen, dokler dela v okviru zakona. Inšpektor, ki bo zakon bral do črke natančno, lahko še vedno počne vse tiste zadeve, ki so za start-upe škodljive.

O tem se je vsaj začelo pogovarjati, ministrstvo je dalo pojasnilo, ne pa tudi posebne odredbe, s katero bi zapovedali določeno interpretacijo zakona.

Zakaj pa niste bili pri pripravi zakona prisotni že od samega začetka?

Pri zakonodajnem postopku obstaja javna obravnava. Zakonodajalec predpiše predlog teksta, na razpis se zainteresirana javnost prijavi, poda svoja pojasnila in jih zakonodajalec upošteva ali pa ne.

Pri nas zakonodajalec nima prakse, da bi naokoli spraševal, kaj bi bilo najbolj prav. V predlogu zakona piše o gotovinski blagajni in kot vsak razumen človek sem to razumel za poslovanje z bankovci in kovanci. Niti na kraj pameti mi ni prišlo, da bi bile zadeve lahko drugačne.

Šele potem sem prebral definicijo, po mojem mnenju napačno, ki pravi, da je gotovinsko poslovanje vse, kar ni nakazilo na transakcijski račun.

Sam na zakon nimam nobenih ugovorov, če je definicija zdravo razumska, torej, da je gotovina bankovci in kovanci. Ko pa razširiš to definicijo, pa zakon izgubi razumsko komponento. Na ministrstvu se tega zavedajo in so upoštevali naše pomisleke. Je pa res, da formalno gledano davčne blagajne za start-upe ostajajo problematične.

Pa mislite, da so davčne blagajne sploh potrebne?

Mislim, da so davčne blagajne sicer ok. Transakcije so danes poceni. Problem je v tem, da to želijo uvesti v nekaj mesecih. Če bi dali prehodno obdobje dveh let, bi se ljudje na novosti navadili. Bojim se, da pa bo z davčnimi blagajnami podobno kot z e-računi. Še po osmih mesecih obstoja jih nekateri ne morejo izdajati, ker je zadeva tehnično tako slabo narejena. Primer: enkrat na mesec še vedno izdam račun v imenu prijateljice, ker ona tega na svojem računalniku zaradi tehničnih razlogov ne more. Bojim se, da bodo podobne težave tudi pri davčnih blagajnah.

Pisali ste tudi Miru Cerarju ob njegovem imenovanju za predsednika vlade. Predlagali ste mu, naj se bolj posveti razvoju informacijske družbe. Vam je kaj odpisal?

Ne.

Odpisala vam ni niti njegova predhodnica Alenka Bratušek. Razumete to kot ignoranco vlade?

Pri zdajšnjem premierju in njegovi vladi se je nekaj sicer premaknilo, a si ne domišljam, da je to zgolj posledica mojega pisma. Od prve do tretje različice koalicijske pogodbe se je bistveno spremenilo besedilo, ki se nanaša na informacijsko družbo.

Bolj problematično je to, da me ob vsakem mojem pismu ignorirajo tudi tisti, ki bi se morali po dolžnosti ukvarjati z informacijsko družbo. Tipičen primer so ministri za šolstvo. Poslušal sem recimo njihove predstavitve in jih - malce sadomazohistično - štopal, koliko časa namenijo informacijski družbi.

V štirih urah, kolikor so jih skupaj imeli, so za informacijsko družbo, ki je, mimogrede, tudi v njihovem portfelju, porabili štiri minute. Imamo ministrstvo, pod katerim je direktorat za informacijsko družbo preveč marginaliziran.

Včasih smo imeli na tem področju celo ministrstvo.

Tako je. Bili smo ena prvih evropski držav, ki je imela ministrstvo za informacijsko družbo. Potem smo to združili s še enim ministrstvom in kasneje omejili na direktorat. Samo čakam, kdaj bodo še to ukinil.

Država očitno živi življenje Doriana Graya. Pred leti so bili v svetu navdušeni nad tem, kako napredni smo, takrat so se tudi zgodili številni preboji. Zdaj pa direktorat sploh ne pride do svojega resornega ministrstva. Skupne sestanke imajo po mojih informacijah samo enkrat na teden.

A vprašanja informacijske družbe so danes še veliko bolj pereča. Vsak otrok dela z internetom in računalniki. Ljudje smo navajeni, da uporabljamo zdravstveno kartico, ki je praktično naš digitalni certifikat za zdravstvene storitve. Nihče več ne dviguje denarja na banki, vsi to delamo na bankomatih. Tega je veliko več kot pred desetimi leti, s tem pa tudi več izzivov.

spetic-ales-xx.1388951877.jpg.s.960px.jpg
"Hvalimo se, da imamo izjemno dobro podprto e-upravo, ki vključuje okoli 95 storitev. Že nekaj časa pozivam, da naj nekdo objavi tudi podatke o uporabljanosti."

Kje na evropski lestvici stopnje digitalizacije smo?

Optimistično gledano smo malce pod sredino. Bolj pa je problematičen trend. Pred osmimi leti smo veliko vlagali v infrastrukturo, v zadnji šestih letih pa se praktično ni naredilo nič.

In kako se to kaže v stvarnem svetu?

Poglejte recimo iniciativo lokalnih ponudniki kabelskih storitev, ki je omogočala, da so tudi v majhnih krajih imeli dostop do interneta. Težava pa je, da je vsaka vas to delala po svoje. Sedaj imamo 500 različnih tehnologij, brez enotnega upravljanja.

Ali pa zdravstvo. Nepredstavljivo je, da moram otrokovo kartoteko fizično prenesti od splošnega zdravnika do specialista. Napotnico pa je treba poslati kar po pošti. Kot da bi bili 30 let nazaj. V EU je več kot 50 odstotkov kartotek elektronskih, v Sloveniji nobena.

Druga težava je javna uprava. Hvalimo se, da imamo izjemno dobro podprto e-upravo, ki vključuje okoli 95 storitev. Že nekaj časa pozivam, da naj nekdo objavi tudi podatke o uporabljanosti. Pri nas pogostokrat razvijemo storitev, ki jo še jaz z diplomo iz računalništva ne znam uporabljati.

Ali pa elektronski podpis, ki smo ga uzakonili že pred 20 leti. Elektronsko pismo z digitalnim potrdilom v Slovenijo razen redkih izjem velja kot podpisano ožigosano pismo. Pa se mi še ni zgodilo, da bi od države dobil digitalno podpisano pismo, ne od uradnika, ne od ministra, ne od kakšne agencije. Tudi uradniki si med seboj pisem ne pošiljajo v digitalni obliki. Imamo tehnologijo, v katero smo investirali, ampak jo ne uporabljamo in tako ne izkoriščamo priložnosti.

Torej denar sploh ni težava?

Večji problem je, ker imamo tehnološke nepismene odločevalce. Stopnja nerazumevanja uporabe digitalnih tehnologij je zelo velika. Ljudi je težko spodbuditi, da bi jih uporabili. Seveda je za to treba ljudi tudi izobraziti. A če morajo vsi državni uradniki opraviti izpit iz javne uprave, ne vem, zakaj jih ne bi tudi naučili uporabiti informacijsko tehnologijo.

Zakonodajalec mora pri postopku upoštevati nekaj zadev. Med drugim tudi vpliv zakona na ekologijo, proračun ... Sprašujem se, zakaj ne vključimo tudi vpliv na informacijsko družbo. Ali bo zakon povečal število papirjev, ki jih moramo prekladati?

Da denar ni problem, kaže tudi zadnji problem s Supervizorjem. Gre za dober primer, kaj vse se da narediti z javnimi podatki. Ampak namesto, da bi uporabnost Supervizorja dokazali z eksperimentom in nato iz proračuna zagotovili sredstva, so raje pustili, da je program štiri leta stal, nek prostovoljec pa je vse skupaj vrtel. Ne želim se spuščati v politična ozadja, a dejstvo je, da prejšnje vodstvo KPK ni naredilo domače naloge na temo upravljanja sistema, ki so ga imeli.

S Supervizorjem so se radi pojavili pred kamerami, ob zadnjih zapletih pa s prstom kažejo na zdajšnjo komisijo, ki je skušala nekaj urediti. Ni torej problem pomanjkanje denarja, ampak nerazumevanje, kaj informacijska tehnologija sploh omogoča in kako jo je treba uporabljati.

Sprememba v razmišljanju običajno zahteva čas. Kakšna je vaša rešitev?

Večina držav je ta problem reševala tako, da so dale pooblastila ljudem, ki so dovolj visoko v izvršnem delu oblasti. Na nek način so uvedli položaj CTO (direktor za tehnologijo), ki bi bil na položaju državnega sekretarja v vladi. To bi bil nekdo, ki bi imel horizontalna pooblastila, da zadeve premakne naprej. Danes pa računalničarji svetujejo in opozarjajo, tisti, ki bi morali odločati, pa to ignorirajo.

Največji problem slovenske konkurenčnosti je ta, da smo kot država nekredibilni in neprepoznavni.

Ali na to mesto predlagate politika?

Nič me ne motijo, če vedo, kaj delajo. S tem se ne želim obremenjevati. Mora pa imeti dovolj visoka pooblastila.

Koga konkretno?

Ne želim se opredeljevati - nekdo, ki je sistem že postavljal in ga razume.

Omenili ste, da so davčne blagajne škodljive za slovenske start-upe. Kaj v poslovnem okolju jim še znižuje konkurenčnost?

Največji problem slovenske konkurenčnosti je ta, da smo kot država nekredibilni in neprepoznavni. Tujci sploh ne vedo, da je Slovenija v EU, v okolju z evrov, ne poznajo našega sistema. Zaradi tega nihče noben tujec ne želi tukaj delati. Američanu je bistveno lažje investirati v Londonu, Berlinu, celo v Pragi ali Bukarešti. Na promociji in stabilnosti ne delamo nič. Ostajamo sami, brez zunanjih partnerjev, razen ko jih sam pripelješ sem. Sistematične podpore enostavno ni.

Veliko se govori okoli davkov, a ti so povsod. Izrael ima skoraj višje davke kot mi, pa nimajo težav s konkurenčnostjo. A če v Izraelu nekdo podpiše pogodbo, se točno ve, kakšna so razmerja, pravice in dolžnosti. Stranka ve, kaj bo lahko dosegla na sodišču in kako bo postopek potekal. Podobno je denimo tudi na Slovaškem.

Naša politika pa se do poslovnega okolja vede, kot da je vse v najlepšem redu. RTV Slovenija je ob 25-letnici opravila intervju s štirim predsedniki vlad. Novinarka je na koncu vprašala, zakaj se mladi izseljujejo in zakaj pri nas v primerjavi z Estonijo informacijska družba nazaduje. Eden je odgovoril, da Estonijo ne gre primerjati, ker imajo tam upokojenci nizke penzije, drugi, da investiramo v lesarstvo in tretji, da je za to kriva univerza, ki jo je zlorabil komunistični režim. Četrti sicer ni dobil časa za odgovor, a odgovori prvih treh nam veliko povedo o odnosu tistih, ki vodijo to ladjo.

Zanimivo, da ste rekli, da previsoki davki niso taka težava. Običajno je to največja kritika podjetnikov.

Seveda, bi raje videl, da imamo nižje davke. Logično. Ampak zgolj to ne bo dovolj za izboljšanje poslovnega okolja. Malo tujih podjetij, razen tistih iz avtomobilske industrije, se v Slovenijo ne odloči investirati zaradi previsokih davkov. Večji problem je, da imamo previsoke stroške delovne sile, ki je posledica previsokega standarda. Slaba je tudi splošna klime. Zaradi tega iz Slovenije preganjamo še tiste investitorje, ki želijo pripeljati nekaj denarja.

Naj dodam, da me vedno pogosteje vladnih predstavniki - recimo Irci, Bolgari in Slovaki - v tujini pocukajo za rokav, mi izročijo vizitke in ponudijo pomoč, če se bi odločil odpreti podjetje v njihovih državah.

In kako je pri nas? V Zemanti, podjetju, kjer sem bil prej zaposlen, smo imeli nekakega ameriškega inženirja. Na uradu za tujce je želel urediti dokumente, a mu nihče ni mogel pomagati, ker niso znali angleško. Na uradu za tujce. Ko smo prišli tja in preverili, smo dobili suhoparni odgovor, da za to delovno mesto nisi potreboval znanja angleščine.

Nazaj k start-upom. Kako vidite njihovo vlogo v slovenskem gospodarstvu?

Start-up je del gverilskega podjetništva. To ni bav-bav, ampak zgolj še ena oblika podjetništva. Pri start-upih je pomembno, da na trgu zelo hitro testirajo idejo - ta je običajno tehnološka. Če preverjanje potenciala ideje propade, gre podjetniki iskati in testirati novo.

Mislim, da bi lahko večja in uveljavljena slovenska podjetja veliko pridobila od start-upov.

A pogostokrat ni tako. Leta 2012 smo pod Telekomom Slovenije ustanovili pospeševalnik. Skozenj sta šli dve generaciji. Ko se zamenjala uprava v Telekomu, je posluh zamrl. Pa je bilo v pospeševalniku 25 ekip, ki bi jih Telekom lahko spoznal in uporabil njihove rešitve. Namesto tega so jih pustili, da so šli svojo pot.

Se je iz pospeševalnika izcimilo kakšno uspešno podjetje?

Nisem že nekaj časa tega spremljal. Nekaj je bilo uspešnih, so dobili tudi investicijo.

Kdaj start-up sploh preneha biti start-up?

Moja najbližja definicija start-upa je podjetnik-začetnik. In vsa podjetja, ki začnejo iz nič, so na začetku start-upi. To obdobje po mojem mnenju traja tri leta. Namreč, kot manjše podjetje imaš omejen dostop do katerega koli financiranja, z izjemo lastniškega. Banka želi imeti bilance za tri leta.

Problematični so veliki in rigidni sistemi, recimo davkarija ali carina. Enostavno ne veš, kaj te čaka pri njih.

Se vam zdi, da se kakovost ekip izboljšuje? Bi danes v pospeševalnik dobil še boljše start-upe?

Zagotovo. Slovenski start-upi so zelo konkurenčni. Je pa okolje nekonkurenčno.

Se start-upe, ki ciljajo na globalne trge, sploh da zadržati v Sloveniji?

To je odvisno ravno od poslovnega okolja. V tem trenutku jih ni mogoče. Je drugje lažje ustvarjati.

Še en primer, ki kaže na nekonkurenčnost: neko podjetje že več tednov prodaja v tujino, pa jim slovenski Durs ne želi izdati DDV številke, ker v Sloveniji še nimajo prometa. Na PayPalu pa že kup denarja. Pa nosiš izpiske, plačila, ampak uradnik mirno reče ne. Take stvari so tiste, ki odganjajo ljudi.

Težave nastanejo tudi, ko vendarle uspeš pridobiti investicijo. Slovenska zakonodaja namreč zahteva, da more investitor priti v Slovenijo k notarju in pri njem podpisati pogodbo. Tega v Londonu ni treba, ker lahko v ta namen pooblastiš odvetnika.

Podjetje pri nas lahko res ustanoviš v petih dneh. Pa to sploh ni problem. Problematični so veliki in rigidni sistemi, recimo davkarija ali carina. Enostavno ne veš, kaj te čaka pri njih.

Zdi se sicer, da start-up skupnost raste. Ekip je vse več, tudi dogodkov. Lahko ta inflacija naredi več škode kot koristi?

Na dolgi rok se bodo ločile dobre ekipe od slabih. Večji problem je »nelojalna« konkurenca. Polovica tistih, ki se ukvarjajo s start-upi, je pridobila neke državne vire financiranje. In to ne glede na to, ali so koristni ali ne.

Izpostavil bi še en razpis: Agencija Spirit bi rada financirala najboljše coworking prostore. Pa ali ne bi bilo bolje, da bi agencija raje zakupila sejemski prostor na desetih največjih start-up konferencah? Tako to delajo ostale države. Tako bi slovenskim start-upom ponudila dostop do trgov in investitorjev. Pri industrijskih sejmih to razumemo, pri start-upih pa ne.

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...