So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo? Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj interneta. So podjetja pripravljena?
Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli Z digitalizacijo banka postane dosegljiva kadarkoli in od kjerkoli S prihodom digitalizacije in fintech podjetij, ki klasičnim bankam na določenih področjih poslovanja pomenijo vse večjo konkurenco, so banke pred izzivom, kako digitalizirati storitve in vpeljati nove ter tako izboljšati celotno uporabniško izkušnjo.
Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Razvoj fintecha prinaša koristi bančnim strankam Banke svojim strankam ponujajo vse boljšo uporabniško izkušnjo pri opravljanju digitalnih storitev tudi zaradi prihoda fintech podjetij.
Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je družinskih podjetij, ki preživijo prenos na tretjo generacijo, malo. Nekaterim spodleti že prenos na drugo generacijo.
Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih industrijskih obratih, operaterji elektroenergetskih omrežij lahko z baterijo za kratek čas nadomestijo izpad elektrarne, lokalne skupnosti pa jih uporabijo pri izpadih zaradi vremena

Indijec, ki razsvetljuje revne domove po svetu

Čas branja: 6 min
10.07.2015  09:07
Govinda Upadhyay želi s petimi preprostimi sestavnimi deli srednješolce iz revnih delov sveta naučiti, kako izdelati svetilko na sončno energijo. Tako bi se lahko učili tudi ob večerih in se morda hitreje izkopali iz revščine.
Indijec, ki razsvetljuje revne domove po svetu

Več iz teme:  
Obveščaj me o novih člankih:  
Svetovna banka dodaj
Jonas Haller dodaj
Shannon May dodaj
Jana dodaj
MIT dodaj

Domovi več kot 1,3 milijarde ljudi po svetu, zlasti v Aziji, Afriki in Južni Ameriki, so ponoči temni ali pa jih deloma osvetljujejo kerozinske svetilke. Te pa so še veliko slabše kot najmanj učinkovite žarnice, zaradi ogljikovega dioksida, ki nastane ob gorenju, škodljive za zdravje in drage. Ljudje, ki nimajo dostopa do električnega omrežja, vsako leto za kerozin tako namenijo okoli 27 milijard evrov.

govinda-upadhyay.1436464128.jpg.o.600px.jpg

Za Govindove solarne svetilke se ne zanimajo le šole in druge ustanove iz revnih držav, temveč tudi iz Švice in Švedske, ki so se priključile projektu, kmalu naj bi se jim pridružile tudi francoske in ameriške.

Indijec v Evropi, ki ni pozabil na težave svojih rojakov

Indijec Govinda Upadhyay, eden najprodornejših evropskih inovatorjev, je med tistimi srečneži, ki težav s pomanjkanjem svetlobe niso imeli. Pravi, da je odraščal v premožni družini v New Delhiju. Ob podpori staršev je potoval po svetu, študiral na Švedskem, Nizozemskem, doktorski študij pa trenutno opravlja v švicarski Lozani. A čeprav je Govinda zadnja leta preživel v Evropi, je bilo njegovo delo ves čas usmerjeno v izboljšanje razmer v državah z visoko stopnjo revščine in pomanjkljivim dostopom do električne energije.

Zaradi tega se je odločil, da bo za nalogo ob koncu magistrskega študija na univerzi Eindhoven raziskal problematiko elektrifikacije v revnejših delih sveta. V ta namen se je odpravil v Indijo in proučeval življenje ljudi v neelektrificiranih vaseh. V nadaljnjem raziskovanju se je pred štirimi leti odpravil tudi v vzhodno Afriko in ob Amazonko. Ko se je vrnil, se mu je posvetilo in zasnoval je projekt izdelovanja preprostih solarnih LED-svetilk, ki bi jih lahko uporabljali ljudje v krajih po svetu, kjer primanjkuje elektrike.

Precej truda je vložil v iskanje primernih delov, ki bi s čim manj stroški čim bolj olajšali sestavljanje te sončne svetilke. Tako je prišel do petih sestavnih delov: majhne fotovoltaične celice, LED-svetilke, litij-ionske baterije, stikala in diode. Prva je nastala pred tremi leti, pred letom dni pa je ustanovil podjetje in jih začel resno tržiti. Usmeril se je predvsem na srednje šole ter humanitarne in nevladne organizacije. Govinda, ki je medtem ustanovil tudi podjetje LEDSafari, pravi, da so v letu dni poskusno prodali okoli štiri tisoč svetilk, največ v Indijo, veliko tudi v Ugando, Ruando, Kenijo, Togo in Tanzanijo.

Te dele in znanje, kako svetilke sestaviti, Govinda v razvijajoče se države danes prodaja za pet dolarjev.

ledsafari-afrika.1436464126.jpg.o.600px.jpg
Utrinek iz sudanske vasi. Svetovna banka sicer ugotavlja, da je zaradi uporabe sončnih svetilk razred opravilo dobrih 30 odstotkov več učencev.

Opolnomočenje mladih in revnih

Njihove luči so namenjene zlsti srednješolcem, starim med 13 in 17 let. »V tej starostni skupini otroci in mladostniki najbolj potrebujejo dodaten vir svetlobe za učenje in opravljanje domače naloge, tudi ko je zunaj mrak ali že tema,« razlaga Govinda. »Gre za zelo občutljivo fazo razvoja. Mladi študenti začnejo spoznavati tudi tegobe modernega sveta. Pri tem se počutijo zelo nemočne glede svoje prihodnosti.«

Najboljša pot, da lahko mladi sooblikujejo svojo prihodnost, je po Govindovem prepričanju prav znanje. »Srednješolcem pokažemo, kako deluje sončna energija, kakšne prednosti prinaša. Učimo jih o osnovnih fizikalnih zakonitostih, o potovanju svetlobe, elektriki. Spoznajo pa tudi oblikovanje,« pojasnjuje. Izdelovanje ogrodij svetilk je namreč prepuščeno domišljiji in spretnosti posameznikov, jih pa sogovornik pri tem spodbuja, naj uporabljajo reciklirane materiale, kot so jogurtovi lončki ali kartoni od jajc, ter lokalne vzorce in oblike.

V prenos znanja vključeni tudi popotniki

Šestindvajsetletni Indijec je temu poslu popolnoma predan. Verjame, da je sprememba možna, če bomo vsi združili moči. Prav kolektivno razmišljanje je po njegovem mnenju tisto, ki podjetju daje neomejen potencial za rast. »Če želite rešiti težavo, ki vpliva na veliko ljudi, sta skupinsko znanje in skupna vizija najboljši poti, da vam uspe. Bistvo mojega delovanja torej sploh ni petdelni komplet, ki vsebuje dele za izdelavo svetilk. Najpomembnejši je prenos znanja. To je naša inovacija,« pravi.

Tako na njihova prizadevanja očitno gledajo tudi drugi. Evropski inštitut za inovacije in tehnologijo je maja letos v Budimpešti Govindo, kjer mi je tudi povedal svojo zgodbo, razglasil za najprodornejšega evropskega inovatorja na področju ambasadorjev družbenih sprememb, indijska vlada pa mu je podelila nagrado za najboljšega mladega znanstvenika.

Govinda poskuša idejo poceni svetilk po svetu razširiti po več poteh, pomembna pa sta dva programa. Prvi, imenovan Treniraj trenerja, spodbuja šole, pa tudi lokalne podjetnike in aktiviste, naj z denarjem in infrastrukturo podprejo njegova prizadevanja. Drugi, Potuj & treniraj, pa cilja predvsem na družbeno odgovorne popotnike. »Tem omogočamo, da okviru kratkega in intenzivnega programa spoznajo izdelovanje svetilk in se hkrati naučijo, kako to znanje prenesti naprej. Tako tudi promoviramo odgovorni turizem, ki pušča dolgoročne učinke. Poleg tega je to odlična možnost za povezovanje severa in juga - ne toliko z izdelki kot z znanjem in pomočjo,« dodaja Govinda.

V kenijskem Nairobiju in Mombasi, denimo, so izdelovanja svetilk posredno prek partnerjev naučili več kot sto ljudi. Projekt so deloma sicer financirali tudi z množičnim financiranjem v Švici. V indijski provinci Hunsur so enako ponovili pri 50 prebivalcih neke revne vasi. Med učenci so bili tako lokalni študenti kot kmetje. Podobno delajo tudi mladi popotniki. Švicar Jonas Haller je znanje delil na tako imenovanem sončnem festivalu v Maroku, njegov rojak Clemet Gabry pa se je odpravil še dlje, v Nepal, kjer je izdelovanja svetilk naučil 20 ljudi v nekem budističnem samostanu.

Svetilke izdelujejo tudi bogati

Za Govindove sončne svetilke pa se ne zanimajo le šole in druge ustanove iz revnih držav, temveč tudi številne izobraževalne ustanove iz Švice in Švedske, ki so se priključile projektu. »V razvitem svetu dostop do električne energije navadno ni težava, je pa izziv, kako zagotoviti trajnostno in do okolja prijazno rabo energije. Poleg tega srednješolci pridobijo edinstvene izkušnje, ki jih sicer ne bi,« pravi Govinda. Švicarskim in švedskim šolam - kmalu naj bi se jim pridružile tudi francoske in ameriške - komplete seveda prodaja po višji ceni, za 27 evrov.

Enako načelo, drug izdelek

Mladi Indijec pa ne želi ostati le pri svetilkah. »Naša želja je, da bi lahko uporabili izjemno preproste tehnološke rešitve tudi za čiščenje vode, kuhanje, izdelovanje orodja. A za izpeljavo teh načrtov bo potrebnega še nekaj časa.« Že načrti s preprostimi LED-svetilkami so velikopotezni. Govinda namreč upa, da bodo prihodnje leto prodali milijon svetilk, do leta 2020 pa dosegli in tako ali drugače pri učenju pomagali 500 milijonom srednješolcev po svetu.

K sodelovanju vabijo vse, ki imajo enako vizijo in vrednote - tudi če gre za velike korporacije, ki ne »gledajo samo na dobiček, ampak tudi na družbeni učinek«. Pri svojem delu se po besedah Govinde medtem ne želijo opirati na subvencije. »Vzdržen poslovni model je zelo pomemben. Delamo s strankami, ki nam plačajo. To je naša stroga politika, od tega ne odstopamo,« je jasen. Govinda Upadhyay poziva vse posameznike, podjetja, šole in druge možne partnerje, tudi v Sloveniji, naj se mu pridružijo pri osvetljevanju sveta.

Podjetniki za zaslužek in dobro ljudi

Poceni zasebne šole

Bridge International Academies je podjetje, ki se ukvarja s postavljanjem in vodenjem poceni zasebnih šol. Od leta 2008 so zgradili 412 šol, večina jih je v Keniji, nekaj deset v Ugandi, še letos pa se nameravajo razširiti v Nigerijo in Indijo. Do zdaj je v njihovih učilnicah sedelo več kot 118 tisoč otrok in pet tisoč učiteljev.

Ustanoviteljica Shannon May je idejo za Bridge dobila pred desetimi leti, ko je sama poučevala revne otroke na kitajskem podeželju. Tam so jo šokirali slabe delovne razmere in prezirljiv odnos učiteljev do učencev. »Takrat sem ugotovila, da bolje izobraženi otroci v prihodnosti postanejo tudi bolj produktivni in koristni odrasli,« pravi Mayeva.

bridge-international-academy-Kopija.1436464124.jpg.o.600px.jpg

Skrivnost uspeha njenega podjetja je v vitkem poslovanju, ki temelji na tehnologiji in analizi podatkov. Na primer Bridge ima samo enega zaposlenega, ki se ukvarja z administracijo. Večina tovrstnega dela (plačevanje in izdajanje računov, upravljanje stroškov, procesi vpisovanja učencev) poteka avtomatizirano in centralizirano prek pametnih aplikacij in tablic, ki jih dobijo učitelji. Podoben model uporabljajo tudi pri poučevanju in inštruiranju učiteljev. Naučijo jih uporabljati tehnologijo, treningi so intenzivni in zahtevni, prek analize povratnih podatkov vseskozi iščejo možnosti za optimizacijo poslovanja.

Mesečna šolnina znaša 6,5 dolarja. V podjetju poslovnih rezultatov ne razkrivajo, pričakujejo pa, da bodo prihodnje leto, ko naj bi v svoje učilnice privabili že skoraj pol milijona učencev, postali dobičkonosni.

Dostop do interneta - brez interneta

Podobno kot Bridge bostonsko podjetje Jana dela z dostopom do interneta. Že okoli dve milijardi ljudi po svetu si namreč lasti pametne telefone, a le redki jih lahko zaradi visokih cen mobilne internetne povezave uporabljajo v celoti.

Podjetje Jana, ki je bilo ustanovljeno v podjetniških centrih bostonske univerze MIT leta 2009, poskuša to težavo odpraviti. Razvili so poslovni model (jedro je aplikacija mCent), s katerim te ljudi povezujejo z velikimi podjetji, kot so Twitter, Google in Amazon. Za kaj gre? Ti tehnovelikani namreč želijo dostopati do te množice ljudi, a ne morejo, saj si ljudje ne morejo privoščiti dostopa do mobilnega interneta. Zato Jani plačujejo, da se predstavljajo v aplikaciji (gre za nekaj podobnega, kot je Applov iTunes), v zameno pa dobijo dostop do milijonov uporabnikov iz razvijajočih se držav po svetu. Stroške prenosa podatkov, ki nastanejo, pokrije Jana z denarjem tehnoloških velikanov, pri čemer si pri lokalnih ponudnikih telekomunikacijskih storitev poskuša izpogajati čim ugodnejše pogoje.

Doslej so pridobili 25 milijonov uporabnikov, največ v Indiji. Tam štejejo za drugo največjo oglaševalsko platformo, takoj za Facebookom. Prihodkov ne razkrivajo, dobičkonosni naj bi postali že letos.



Več iz teme:  

Napišite svoj komentar

Da boste lahko napisali komentar, se morate prijaviti.
Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Nove generacije družinskih podjetij podpirajo preobrazbo poslovanja

Večina naslednikov v družinskih podjetjih je prepričana, da so pripravljeni za novo digitalno dobo. Podatki pa kažejo, da je...

Posel 2030
Tehnologija
Tehnologija So podjetja pripravljena na digitalno transformacijo?

Vpliv umetne inteligence in drugih digitalnih tehnologij bo lahko imel večji vpliv na poslovanje podjetij, kot ga je prinesel razvoj...

Posel 2030
Energetika
Energetika Litij-ionske baterije so prihodnost elektromobilnosti in shranjevanja električne energije

Litij-ionske baterije se uporabljajo predvsem v avtomobilih in za velike sisteme. Na uporabo takšnih baterij se pripravljajo v večjih...

Posel 2030
Finance
Finance Facebook z libro vstopa na trg kriptovalut in digitalnih plačil

Facebook cilja tako na uporabnike, ki si želijo dobre plačilne izkušnje, kot na skoraj dve milijardi ljudi, ki sploh nimajo bančnih...

Posel 2030
Prihodnost mobilnosti
Prihodnost mobilnosti Mobilnost 2030: Pametna mesta so pešcem in kolesarjem prijazna mesta 3

S prihodnostjo mobilnosti v mestih se veliko ukvarjajo predvsem ponudniki vozil in informatiki, ni pa nujno, da so njihove rešitve...

Posel 2030
Prihodnost dela
Prihodnost dela Digitalizacija vpliva na prihodnost dela: Podjetja so pred pomembnim izzivom

Prihodnost dela prinaša korenite spremembe pri dojemanju, kaj sploh pomeni delovno mesto, s tem pa se spreminja tudi način dela in odnos...